Dvorana slavnih

Od doma po hladnem in oblačnem, a vendar se je na koncu zjasnilo in ogrelo... Tule se je dovolj ogrelo za menjavo rokavic... V Senju se je povsem pokazalo sonce... Tale bi bila za v temo koga smo srečal. Smo se malo greli na soncu popili in prijetno poklepetali. Seveda sva srečala še nekaj MS-jevcev... Potem pa naprej do cilja z dolgo lučjo in soncem v hrbet... Od sonca, ki je že daleč pod horizontom ožarjerni oblaki.

Danes pa v delu med MM in KB precej burjasta (uradno zaprta za I, kategorijo) ampak je bilo kar nekaj enoslednikov... to je nekaj utrinkov iz... Pri "kapitanu" na kavico potem pa v hrib.... Dva dni in prelepih 710 kilometrov.

Ni nam lahko ?

No takole pa (praviloma v nekem doglednem času po vrnitvi ?) postaviva pikico na i.... Tokrat repriza albanske kulinarike v izbrani druzbi za spremljavo predstavitvi motopotopisa ?.... Fergeš ?️?, tave kosi?, qofte, byrek, trelece?, salep in seveda gospod Skenderbeu ??... Do naslednjic.... Plani se pocasi ze delajo ?.

Jabolko ne pade dalec od drevesa! Dedi ruskih korenin vs Buddy

Trenutna lokacija

Oblečena za Plominko, končala na........? Namig: zeblo me je ?.

Večerno "tihožitje" ?

En vtis tik pred nevihto ?‍♂️

Trenutno v Pattayi?, knjižnice, muzeji, gledališča... zaprto, ker je vikend ☹️nimam sreče, odkar sem Myanmar zapustil, ker ni kaj za počet, sem hitro nekaj materiala iz Myanmara skupaj vrgel... Toliko nekih negativnih pomislekov sem imel, o tej državi, preden sem šel na pot?sedaj pa vidim, da sem se pravilno odločil. Turistov je res zelo malo, še ti, večinoma Kitajci, domačina zelo prijazni, hoteli urejeni, hrana, kako naletiš, stroški bivanja, hrane... podobno, kot Pakistan, Indija, z to razliko, da vse skupaj deluje kakšno stopnjo?višje.

? pokam ??

...po dolgem času... nedeljska klasika ?...

...ko te gleda ta faca ???...

gužva... Vidu Bmw od Skale v Karlobagu

Mi bomo pa drug teden, če vreme zdrži

.. Najprej bljak... ... Pol pa njam... ?

Jabolčni, s cimetom in rozinami ?... ...se že bašem ?

Saj ne vem, kaj je boljše, Pakistana, Indija, mislim bolj na sever, kjer si sam... Ali ta beton?malo preveliko mesto za mene?še dobro, da je bil Myanmar vmes, ker drugače, bi bil prevelik šok. V prejšnjih državah, sem bil več lačen, kot sit☹️tistiga riža, sem imel že po enem tednu dni dovolj, pa ni bilo drugega, kot riž, riž in pišek,ter zelenjava, vsak dan isto, tukaj vsega na pretek? Pa vseeno mislim, da mi je tisto bolj pasalo. Mislim, da bo treba nekam bližje k morju,kak dan počitka, da malo splaniram pot za naprej, vleče me v Avstralijo, pa tranzit ni ugoden, in traja, mesec, lahko majn ali več, odvisno od sreče, letalo 2 dni, ampak cena? ... ter en kup, papirjev... Prvo Tajsko odklukat, pol Malezija, dalje še zaenkrat nič ni fiksno, se oglasim, ko mi bo Pretep v hotelu Bangkok

Pa kaj je kdo od vas kandidat za Rossijev sedež ko vas vse tako peče, da še vedno vozi? Res ne vem kaj boste gledali/komentirali ko bo zakljućil kariero. Še dobro, da ga imate, za druge vam očitno tako ali tako dol visi. ?

Za homologacijo in registracijo rabiš račun ali pogodbo, prometno dovoljenje in dokument o homologaciji (coc), vozilo mora biti odjavljeno. S temi papirji greš na firmo, ki je registrirana za homologacije, tam ti spišejo prijavo in to odneseš na FURS z vsemi originali, čakaš cca en mesec za obračun DMv-ja in potem dobiš nalog za plačilo tega. S potrdilom in motorjem nazaj na TP, če je vse v redu, ti izdajo tablice in to je to .

- Sine, kako pa kaj faks? - Faks you, stari...

Včerajšnje pozno kosilo oz. zgodnja večerja ...pred 2. in 3. plavanjem ...

Evo malo shujševalne hrane, zajčja obara z veliko zelenjave. Nič ni ostalo.

Kaj pa vem........ Meni se pogosto dogajajo taki ekscesi ?

Pr Yamahi se držijo reka, da je treba delat do 65 leta ali imeti 40 let delovne dobe. Mogoče bodo podaljšal do 75 leta, ker mladih ni.

R.I.P. Ginger Baker. Samo se Clapton je ziv. https://youtu.be/mxZjPaFMI9E

Kaj si Nemški ovčar misli o Guzziju

A je Rossi že prispel na cilj?

Črni kal?

Ker sem multi radoveden, sem pravkar v garažo odnesel tehtnico in najprej stehtal sebe in takoj za tem še sebe s kolesom držečim z rokama, in razlika je bila točno 10 kg, tako da kolesa s karbnskim "geštelom" (?) res ne rabim in bo moje obstoječe kolo lahko še kar nekaj časa nadaljevalo svoj old timer status ...

Kje je gužva? Cel kilometer ceste pa nobenga vidt...

Včeraj sem naredil samo eno fotografijo in še tisto ko sem se že pripeljal nazaj domov. Med vožnjo s kolesom sem ugibal o tem, koliko kilometrov bom moral še prevoziti letos do mojega željenega števila 10.000 s kolesom prevoženih kilometrov. Lansko leto mi je do tega števila manjkalo 483 km, kolesarsko sezono sem pa zaključil 12. decembra.

Pri Gabrijelu je najbrž v Cerknem? Mislim da je 1,1 €. 1. Po dosedanjih in včerajšnjih izkušnjal lahko napišem, da sta kolesarska plašča katera imam sedaj na kolesu zelo dobra za vožnjo po suhem asfaltu, dobra za vožnjo po makadamu in nezanesljiva za vožnjo po mokrem asfaltu. 2. Včeraj sem se za letošnjo kolesarsko sezono najbrž že poslovil od Brusovih in Putrihovih klavž. 3. Kava z dodatkom je današnja jutranja. HVALA Moja Draga.

Ko je odvandral je tako godrnjal kot en star dedek ko ga razjezijo

12., 13. dan (Tirana – Berat-Vlore-Dhermi-Sarande…360km) Po zajtrku sva se nekako živa prebila čez nori promet Tirane in zopet na samotne ovinkaste hribovske ceste, kjer srečaš edino jato puranov, čredo ovc, koz,krav, kako želvo, oslička….v glavnem milina, cel dan levo-desno-levo-desno in proti jugu, morju, plažam, sonca sva imela pa vse dni čez glavo (vse dni je konkretno žgalo nad 35 stopinj). Kratek postanek za malo sence, salepa in klime v Beratu, »mestu tisočih oken« z značilno otomansko arhitekturo. Misel na vzpon na trdnjavo sva v opoldanski pripeki kaj hitro opustila in jo raje ucvrla iskat osvežitev v morju. Seveda nisva snela spustiti prelaza Vllore z razgledom na znamenite plaže Dhermi, Livadhe, Gjipe, ki sva jih glede na hudo turističen izgled (apartmaji, črne gradnje, cesta, plaža polna senčnikov in ležalnikov in kupi smeti) raje preskočila in ob sončnem zahodu parkirala v neuradni prestolnici albanske riviere Sarande (hotel na hotel na apartma)…kljub zaključku turistične sezone še kar nagužvano. Sledila je še morska pojedina (taverna Fish Filipi), res sveža morska hrana (zraven imajo ribarnico), ogromne porcije, za res smešno nizko ceno (okoli 20 eur….pri nas ali pri bratih Hrvatih, te za kaj takega olupijo za krat tri najmanj). Tako da sva se naslednje jutro, da se izogneva masovki zapeljala tistih 30 km (res je muka odvozit 30 km po prazni cesti a la jadranka ?) do malo manj obljudene plaže…..logično, glede na to, da je bilo potem še par km res nagravžnega makadama do dol, človek zašvica in skoraj faše živčnega na ful že ob 8ih zjutraj, ampak ok, na plaži sva bila cel dan praktično sama edino en ata z oslom je naredil mimohod, voda turkizno čista….no ja, se je relativno splačalo namatrat do dol, nazaj je šlo lažje ?. Plaže so reeees lepe, sploh tiste malo težje dostopne. Zvečer sva spržena od albanskega sonca, nasoljena in lepo škrlatno zagorela sprehodila do promenade in ob coctailu (tukaj se ga za ceno enega našega lahko že konkretno naliješ ?) uživala v sončnem zahodu, za slovo od albanskega morja pa spet morska požrtija, sicer sva zamenjala lokacijo od prejšnjega dne, ampak je bilo tudi tukaj (Haxhi) top. VID_20190906_112342.mp4

2.,3. dan (Mokra Gora-Uvac -Žabljak…312km) Štart v rahlo megleno jutro v tudi dobesedno Mokri Gori. Spotoma nabaviva še par stvari za zajtrk…plan je bil zajtrk z razgledom na Uvac…no na koncu je vse skupaj ratalo kosilo z razgledom na Uvac, ker naju je garmin navozil malo…khm no veliko…. naokoli po makadamskem offroadu do razgledne točke ….ker pač na prvem razpotju, kjer bi lahko šla, pogledam tisto makadamsko razrito pot nekam v hrib in »neeeee, ne greva tle, M. je rekla, da je čist lepa pot do razgledne točke« (lepa pot je zame asfalt by the mimo, makadam ni pot sploh) in greva naprej po asfaltu…no tud ta se je končal potem pa vozikanje po zdrtem makadamu kako uro, če ne več in končno smerokaz za vidikovac…še makadam in končno najdeva razgledno nekje sredi dneva, enako kot trop Kitajcev (ti so tud čist povsod ?)…..v glavnem vidikovac sva našla, kosilo z razgledom je bilo, lepooooo…no nazaj do ceste sva šla po tisti poti, kjer bi morala že prvič it (še tabla je, ampak v grabljicah, kdo zna to brat noooo) in v par 10 minutah sva bila nazaj na cesti (nauk: ne poslušaj babe žabe glede navigacije hahahah). Ker sva z neplaniranim offroadom zgubila skoraj pol dneva se nama je že malo mudilo proti Durmitorju, da ujameva vsaj sončni zahod v meni najlepšem delu Črne Gore. Na črnogorski meji pa spet šok….s prometno od avta greš bolj težko čez mejo… no nekako naju Črnogorec vseeno spusti v Črno Goro, ko je preveril, da moj res ni ukradel svoje že priletne zverine, ampak v Bosno in nazaj v Črno Goro čez Trso ne bo šlo, še manj naprej na Kosovo…aaaaaa…. jz itak fašem (spet…pač drama queen) popizditis in zakuham mulo, ker ni po planu in ne bo lepih slik Durmitorja ob sončnem zahodu, moj išče rešitev….ni druge, kot da od doma z DHL pošljejo prometno, ki je ostala doma, in upava, da bo v dveh dneh, kolikor sva planirala ostat v Žabljaku, prišla. Prenočišče za naslednja dva dni rezervirava tik ob smučišču Savin Kuk malo ven iz centra Žabljaka (Apartments and rooms Savin Kuk), kjer je tudi super izhodišče za pohod do Črnega jezera in na Savin Kuk (par metrov do začetka pešpoti), kar imava v planu. Model (Željko) je cela faca, ker kuha za žičničarje, sva še midva povabljena na roštilj in za povrh nama zrihta še zastonj karte za žičnico, pove, da ni problema, da bo on čakal DHL-ovce in prevzel pošiljko, naslednji dan zvečer pa še urgentno vulkanizerja (obvezen postanek na vsakem potovanju hahahah), ker naju je na kameli, ko sva se namenila na večerjo v Žabljak pričakala prazna zadnja guma. Naslednja dva dni sva ob čakanju na DHL in prometno porabila za pohod do in okoli Črnega jezera in skok na Savin Kuk, da jezero pogledava še s ptičje perspektive….še vedno je Durmitor zame najlepši košček Črne Gore….opisa v besedi ni, slike povedo več. Naslednji dan tracking pošiljke že kaže, da je prometna v Podgorici, tako, da glede na to, da zna dostava v Žabljak trajati še dodaten dan ali dva (Črnogorci si pač vzamejo čas), spremeniva plan poti in naslednje jutro štartava proti Podgorici, da na sedežu DHL kar sama pobereva prometno.

Banane?

Domač štrudelj , pri katerem sem tudi jaz sodeloval , ampak ne samo pri njegovem jedenju, ker sem "naribal" jabolka.

Ni mi, pa moram vstat, in dalje... 2019_09_22_15_11_04.mp4

Naj bo kar tukaj, ker je Sabotin tudi hrib....recimo. Vsaj 1x letno si kljub obveznostim cela družina vzamemo vikend samo zase. Tokrat in ker že dolgo nismo bili tam, smo izbrali Brda...bolj na slepo...po intuiciji. Danes smo izbrali Sabotin in okolico....seveda le delček a prečudovito. Srečali prekrasne ljudi in jedli preokusne jedi. Na splošno pa moram reč, da toplejših ljudi že dolgo nisem srečal....kot kaže ta pregovorna sinergija med Primorci in Štajerci še kako deluje. Izjemni vtisi nas bodo gotovo v kratkem pripeljali nazaj....komaj čakamo.

W je cel kovinski. Sej je lepo imet vse narejeno po starem, je pa zaradi tega malenkost več dela. Pri plastiki ni kakšne bojazni za rjo v rezervoarju. Podobna štorija je z kolesi na napere/šprikle. Mi je pa V7 zelo lep. Edini v tem segmentu z kardanom. Hja vožna v dvoje... čisto drug hitrostni razred. Pač bolj užitkarsko po lokalnih cestah. Dejansko se ti motorji najlepše peljejo tam med 80 in 120 . Takoj ko začneš tiščat tak motor se pokažejo vse slabosti ( zavore, vzmetenje, udobje ). Če koga to moti naj si raje kupi kaj drugega. Kakšna cb1300 je tudi lepa klasika in veliko bolj primerna za hitre tranzite po avtocesti.