Dvorana slavnih

Od doma po hladnem in oblačnem, a vendar se je na koncu zjasnilo in ogrelo... Tule se je dovolj ogrelo za menjavo rokavic... V Senju se je povsem pokazalo sonce... Tale bi bila za v temo koga smo srečal. Smo se malo greli na soncu popili in prijetno poklepetali. Seveda sva srečala še nekaj MS-jevcev... Potem pa naprej do cilja z dolgo lučjo in soncem v hrbet... Od sonca, ki je že daleč pod horizontom ožarjerni oblaki.

Danes pa v delu med MM in KB precej burjasta (uradno zaprta za I, kategorijo) ampak je bilo kar nekaj enoslednikov... to je nekaj utrinkov iz... Pri "kapitanu" na kavico potem pa v hrib.... Dva dni in prelepih 710 kilometrov.

Ni nam lahko ?

No takole pa (praviloma v nekem doglednem času po vrnitvi ?) postaviva pikico na i.... Tokrat repriza albanske kulinarike v izbrani druzbi za spremljavo predstavitvi motopotopisa ?.... Fergeš ?️?, tave kosi?, qofte, byrek, trelece?, salep in seveda gospod Skenderbeu ??... Do naslednjic.... Plani se pocasi ze delajo ?.

Jabolko ne pade dalec od drevesa! Dedi ruskih korenin vs Buddy

Trenutna lokacija

Oblečena za Plominko, končala na........? Namig: zeblo me je ?.

Večerno "tihožitje" ?

En vtis tik pred nevihto ?‍♂️

Trenutno v Pattayi?, knjižnice, muzeji, gledališča... zaprto, ker je vikend ☹️nimam sreče, odkar sem Myanmar zapustil, ker ni kaj za počet, sem hitro nekaj materiala iz Myanmara skupaj vrgel... Toliko nekih negativnih pomislekov sem imel, o tej državi, preden sem šel na pot?sedaj pa vidim, da sem se pravilno odločil. Turistov je res zelo malo, še ti, večinoma Kitajci, domačina zelo prijazni, hoteli urejeni, hrana, kako naletiš, stroški bivanja, hrane... podobno, kot Pakistan, Indija, z to razliko, da vse skupaj deluje kakšno stopnjo?višje.

? pokam ??

...po dolgem času... nedeljska klasika ?...

...ko te gleda ta faca ???...

gužva... Vidu Bmw od Skale v Karlobagu

Mi bomo pa drug teden, če vreme zdrži

.. Najprej bljak... ... Pol pa njam... ?

Jabolčni, s cimetom in rozinami ?... ...se že bašem ?

Saj ne vem, kaj je boljše, Pakistana, Indija, mislim bolj na sever, kjer si sam... Ali ta beton?malo preveliko mesto za mene?še dobro, da je bil Myanmar vmes, ker drugače, bi bil prevelik šok. V prejšnjih državah, sem bil več lačen, kot sit☹️tistiga riža, sem imel že po enem tednu dni dovolj, pa ni bilo drugega, kot riž, riž in pišek,ter zelenjava, vsak dan isto, tukaj vsega na pretek? Pa vseeno mislim, da mi je tisto bolj pasalo. Mislim, da bo treba nekam bližje k morju,kak dan počitka, da malo splaniram pot za naprej, vleče me v Avstralijo, pa tranzit ni ugoden, in traja, mesec, lahko majn ali več, odvisno od sreče, letalo 2 dni, ampak cena? ... ter en kup, papirjev... Prvo Tajsko odklukat, pol Malezija, dalje še zaenkrat nič ni fiksno, se oglasim, ko mi bo Pretep v hotelu Bangkok

Pa kaj je kdo od vas kandidat za Rossijev sedež ko vas vse tako peče, da še vedno vozi? Res ne vem kaj boste gledali/komentirali ko bo zakljućil kariero. Še dobro, da ga imate, za druge vam očitno tako ali tako dol visi. ?

Za homologacijo in registracijo rabiš račun ali pogodbo, prometno dovoljenje in dokument o homologaciji (coc), vozilo mora biti odjavljeno. S temi papirji greš na firmo, ki je registrirana za homologacije, tam ti spišejo prijavo in to odneseš na FURS z vsemi originali, čakaš cca en mesec za obračun DMv-ja in potem dobiš nalog za plačilo tega. S potrdilom in motorjem nazaj na TP, če je vse v redu, ti izdajo tablice in to je to .

- Sine, kako pa kaj faks? - Faks you, stari...

Včerajšnje pozno kosilo oz. zgodnja večerja ...pred 2. in 3. plavanjem ...

Evo malo shujševalne hrane, zajčja obara z veliko zelenjave. Nič ni ostalo.

Problem je, da mora biti omogočeno Fabiu, da naslednje leto pobere naslov, ker si to zasluži... Rossi si pa ne, ker letos ni pokazal niiiič...

MM 8 naslov, Rossi 8. Kr uredu ? Sam so res pogorel, Rossi je pac str, legenda, mu ni kej za zamerit, naj vozi ?? Dovi je tm k je biu ceu lajf, Lorenzo je su cist u podn, Vinales je preslab glede na to, da je v najboljsih letih. Fabio pa leti, sam zgleda edini.

Minuto tisine v spomin na 99, 46 in 04.

lepo napisano

Odlično branje! Po takih zapisih me prav prime, da bi se podal na tako pot... A kot vedno, plani preveliki, časa in denarja premalo...

... So tut tvoji bratci not...

Danes dopoldne me je zanimalo s kakšno največjo povprečno hitrostjo sem se zmožen s kolesom pripeljati v Idrijsko Belo in nazaj domov, in z rezultatom sem zelo zadovoljen, če bi si pa pred tem privoščil dan ali dva zasluženega kolesarskega počitka, bi bila druga številka moje današnje povprečne hitrosti vožnje sigurno 5. Siguren sem tudi, da je moja današnja povprečna hitrost, tudi moj "življenski časovni in hitrostni rekord" vožnje v Idrijsko Belo in nazaj domov s kolesom. Pedal na kolesu nisem obračal samo minuto ali dve, med fotografiranjem v Idrijski Beli.

matr ste se razvneli ... kot da je za potovanje pomembno samo zavarovanje .. kaj pa izpraven motor pa gate in olagume za vse je mastercard .. za povrnitev pa pol na zavarovalnici .. sam uporabljam celoletni Coris ... motor pa .. če mi ga ne pride zavarovalnica iskat, mam kasko ... bodo pa celega plačali

Se bojim da to velja predvsem za vse ostale. Kup voznikov in proizvajalcev se trudi in trudi in trudi... Ovi pa hajsajda, malo s sebe otrese prah in žge na polno naprej. Da onih epskih pobiranj motorja na prvo kolo ko je po vseh merilih že padel sploh ne omenjam. Je ego, seveda. Talenta mu pa tudi ne manjka.

...sej od komentarjev tud noben ni bl pameten ratal ?...

...ammm...a sem jest kdaj omenla, da sem kar douh na gorenskem žvela ...bom povedala, kdaj bo pr sosedih dišal po štrudlu ?...

16.dan (Skadar – Podgorica-Nikšič-Skradin…467km) Zadnji dan v Albaniji se že začel ni hudo vrhunsko, že zjutraj je ulivalo kot iz škafa, zato sva z odhodom čakala, saj je Fred napovedal, da naj bi okoli 10ih ponehalo. Ko se je končno zlilo in nama je za popotnico napakiral še njihov raki (smo naredili blagovno menjavo za našo domačo medico ?) sva se končno spravila na pot….no ravno daleč ne, saj je guma na kameli spet spustila (mala »jebica« od železa, ki je že prvič naredila štalo, je ostala v gumi in jo naredila še enkrat)…po zajtrku v Peji zapeljeva do prve pumpe, nimajo zadeve za pumpat….dobro, da vse voziva sabo, moj zabije v gumo nov čep in s prenosnim kompresorčkom napumpava gumo…modeloma na pumpi ni bilo nič jasno, kaj to vse vlačiva sabo hahahaha. No po polurnem gužvanju čez mesto pa odpove še moja zverina, enostavno noče več vžgat….očitno je regler dokončno umrl in spet šraufava (jaz pa spet fašem popizditis…)…..ampak to je zraven v ceni, če se klatiš okrog, v garaži ne more nič crknit. Zrineva se v stransko ulico, razmontirava pol motorjev, vžgeva zadevo na kable (tudi to je od Korzike dalje med obvezno prtljago), odklopiva vse porabnike elektrike, kar je možno (sprednjo luč….) in gas naprej, ker sva zgubila že pol dneva, pred nama pa še več kot 400km. Tako je tudi plan poti malo prilagojen, glede na to, da naju bo po planu več kot očitno dohitela noč pred ciljem in da sem jaz brez luči (Njeguši in Kotorski zaliv ter dolina Neretve odpadejo)…..ker nimava pojma v kakšnem stanju je regler in koliko se prazni akumulator imava neke ideje, da bi jo potegnila direktno do doma, da če zadeva umre sva bližje doma…ampak glede na število kilometrov, bližajočo noč in da sem jaz brez luči ni najbolj pameten plan…..se pravi plan B …po najkrajši poti in zadnji del do Skradina voziva po trdi temi po AC, jaz pa zadaj špilam nightriderja brez luči…it's such a thrill wuhuuu. Ampak kljub vsemu sva tudi ta dan prišla na cilj, hvala M. za ključke in streho nad glavo v mali zeleni kučici v malem mestecu v Dalmaciji. Fotk skoraj ni, ker ni bilo volje ustavljat, pa tudi polovico te poti sva prevozila že tri tedne prej ob vračanju iz Mostarja. 17.dan (Skradin-Plitvice-Domžale…396km) Zadnji dan in pot domov je vedno čudna, po eni strani si vesel da je konec in da si kljub vsemu v enem kosu po drugi pa »zakaaaaj treba že domov noooo«. Glede na težave s tehniko...sva zkutraj pred štartom razmišljala, če ne bi zajahala, kar tistile dve mrcini na fotki hahahah ?) nisva planirala nekih posebnih postankov, ampak kar direktiva do doma. Še ena avantura je uspela, kljub manjšim ali večjim težavicam, spet en kup nepozabnih spominov in predvsem podrtih stereotipov o Kosovu in Albaniji. Sploh Albanija je čudovita dežela, nori razgledi, lepa narava in pokrajina (no če odmislimo kupe smeti)…na momente je pokrajina spominjala na Sardinijo, naše gore in gorske doline, obalni del na Grčijo…. in kolikor toliko še ne obremenjena z masovnim turizmom. Tako, da kdor hoče doživeti pristno, neokrnjeno Albanijo naj kar pohiti, saj se pospešeno dela na promociji in gradnji turistične infrastrukture. Ljudje so neverjetno prijazni in odprti, tako da tudi vse organe sva pripeljala nazaj hahaha, ceste so razmeroma dobre, hrana vrhunska in cene za naše razmere precej nizke, razen bencina, ki je nekoliko dražji kot pri nas. Za tiste, ki jih malo bolj zanimajo tudi statistični podatki potovanja…v 17ih dneh sva na števcu dodala po 4.566km, stroškovno pa je denarnica pri vsakem lažja za točno 960,00 EUR in niti centa več ? (vključeno vse od bencina, nastanitev,hrane,vstopnin,spominkov in precej litrov konjaka hahaha ?…v primerjavi s prvomajskim Iberskim polotokom đabe dopust ?, sploh glede na to, da mi je bilo osebno precej bolj všeč, kot Španija in Portugalska…nekako vse bolj domače, Balkan ima svoj čar.

15.dan (Korce-Galičica-Pogradec-Tirana-Skadar…336km) Po večerni nevihti naju je zjutraj počakala »šajba«?…tako da je bila vožnja do makedonske meje po res hudo lepi in prazni (razen par oslov ob in na cesti in kačic) ovinkasti cesti najprej čez prestrane sadovnjake jabolk in polja (človek postane ob vsej hrani lačen in sem se šla spet malo past med robidnice ?) potem pa mimo Prespanskega jezera, čez Galičico (za razliko od leta prej, ko zaradi dežja nisva videla razgledana Ohridsko jezero) in mimo Ohridskega jezera nazaj na albansko stran že kar kičasta. Ob cesti mimo Ohridskega jezera komot nabaviš za celo kosilo, ob cesti prodajajo ohridske postrvi (modeli imajo akvarije z živimi ribami, z eno na vrvici pa skočijo pred vsak avto/motor), malo naprej krompir za zraven in čebulo in paradižnik za solato ?. Pogradec je za razliko od makedonskega Ohrida precej razsut in zanemarjen, tako da sva samo na brzino peljala čez, saj sva imela v Skadarju za popravit še par »grehov« in si ogledat še Masi most in pa trdnjavo Rozafa. No veleumni garmin je do trdnjave spet našel bližnjico, čez smetišče in meter globoke blatne luže…well done, da se slučajno kak dan ne bi ves čas vozila po normalni cesti. S trdnjave je super razgled na jezero in celo mesto, tako da sva počakala še na romantičen sončni zahod potem pa spet do Freda, na večerjo (tokrat morsko) in na sladoled (kao so Šiptarji znani po sladoledu, a v celem Skadarju sva komaj našla en sladoled, pa še ta ni bil bogve kaj…verjetno ga je imam tudi, ga je spet želodec bolel :P). VID_20190830_192936.mp4 Še ni konec ;)....še par dni je ostalo....bo ravno za dolgočasne deževne dni ;)....

Ja, sem se vrnu ene 25 let nazaj, ko sva se lotila najine prve jadrnice ... ?

...posluži se alternative:

14.dan (Sarande-Ksamil-Blue Eye-Gjirokaster-Korce….338km) Za zajtrk kozji sir z borovnicami s hribov (top kombinacija) ob razgledu na turistični Sarande.....Ob pogledu na Ksamilske otoke in Krf v ozadju še zadnjič pomahava morju in obrneva nazaj proti notranjosti. Pri Ksamilu vodo prečkava s »trajektom«…tista »dilca« za 600 lekov (5 eur) za oba ni bila nič kaj zaupanje vzbujajoča, ko naložijo dva avta, naju in cel avtobus, ampak smo prišli čez wuhuuu. Ogled Burinta, antičnega arheološkega najdišča iz grških časov antike sva spustila, ker tovrstnega kamna sva se nagledala lani v Grčiji in na Siciliji (pač amfiteater, tempelj ali dva oziroma, kar je od njih ostalo) in se raje zapodila proti »modremu uču« - Blue eye…Nekje sredi makadamskega prahu do tja se je na števcu moje zverine pokazala cifra 80.000 km ?….zdj se bo ziher lažje prodal hahahaah .Glede na vikend kar nagužvano in s precej domišljije v izviru res intenzivne modre barve vidiš oko….je pa voda res kristalno čista (in ledeno mrzla). Kupiva še obvezen magnetek in proti naslednjemu postanku, mestu pod zaščito Unesca zaradi s kamnom kritih hiš v otomanskem slogu. Sprehod po kamnitih uličicah z bazarjem do trdnjave malo kvarijo dela, saj je večji del mesta prekopan, ampak se kljub temu da pokukat v kako delavnico ročne obrti, npr. kamnoseštvo, lončarstvo, izdelava posebnih ponvic/pekačev za riževe kroglice »qifqi«, tradicionalno jed te pokrajine (seveda sva jih tudi poskusila, požrešna pač ?). S trdnjave je prav lep razgled na kamnite strehe hiš. Tam je tudi ameriško vohunsko letalo, ki naj bi bilo sestreljeno, uradno pa je pristalo/strmoglavilo zaradi tehničnih težav…Albanci imajo pač radi mite in legende ?. In potem verjetno najdaljših 200km mimo Leskovca do Korc po reeeees razsuti cesti, povprečna hitrost ni bila višja od 20km/h do 30 km/h in še tako je bilo treba vsake toliko preverit, če se na motorjih še vse drži… obvoziš eno udarno jamo, padeš v dve….tako da tisto o zanič cestah v Albaniji ni čisto iz trte zvito, tudi take sva našla ?. Sama dolina reke je bila sicer hudo lepa, kot Trenta na momente. Ta dan sva tudi edinkrat zvlekla na plano dežjake, saj je začelo nekaj kapljat, a ni bilo panike, je kmalu sonce »posilo« hahahaha ? in tudi cesta je postala relativno uredu malo pred Korcami, ki so presenetljivo lepo urejeno mesto, kolikor sva v večernem mimohodu in po nastanitvi v hotelu nad mestom (se ne imenuje zaman balkoni nad Korcami) ujela. Po celem dnevu je pasalo nekaj dat pod zob in spet je, po solati (imajo zanimiv način strežbe hrane, če naročiš solato...mimogrede so res odlične, res sveža zelenjava s pravim okusom in ogromne....ti najprej prinesejo solato in šele ko poješ, dobiš ostalo, ne kot pri nas pri glavni jedi), padel jagenjček (jaz sem v teh dneh potamanila verjetno celo čredo, močnejša polovica pa je bila itak na piščancu …bogi jagenjčki pa to hahahah), med večerjo se je konkretno ulilo, tako da sva za nazaj do hotela navlekla nase dežno opremo…deževnike in nepremočljive papuče hahahah. VID_20190907_094917.mp4 VID_20190907_112222.mp4

Malo pozno ampak prej ni zneslo Potepanje 19., 20. in 21.9. malo po Bosni malo po Hrvaški, malo po že znanih cestah, malo po meni novih. Plan je nastal ob 7:00 ob 8:00 je bil štart Hrvaška Kostanjevica od Banjaluke protu Jajcu skozi kanjon reke Vrbas Prihod v Jajce mimo Mrkonič Grada proti Ključu in Drvarju Čez Bosansko Grahovo na Hrvačko skozi Knin do Sv. Roka od tam pa na Velebit s pravim motorjem se da povsod lep dan se je krasno končal v Paklenici ker zjutraj piše da je jadranka zaprta se odločim da prevozim še Pag in v Sanju skočim čez Velebit in proti domu v senju preverim kaj je z burjo, ki je ni bilo čututi in glej zapore ni več tako, da bo kar lepo ob morju do Reke, pavza v Postojni in domov. Pa se je nabralo lepih 1208km.

Takrat, ko nisem na motorju tukaj nabijam, ali delam v domačem gospodinjstvu.? Žena pa med tem dela servis na avtu? Popolnoma vse domače sestavine. Ni za kulinarično lepotno tekmovanje ampak aroma je pa....da se ti sline cedijo, kot majhnemu cucku ?

@Akito hvala za odlicno idejo, sicer po drugi poti ampak je res zanimiv ta pyramidenkögel ? niti ni bilo prevec tezko najt.. p.s. vseeno pricakujem voden izlet ?