Dvorana slavnih

Ker mam "svojo" za kraljico? (morm tko napisat, če ne mi bo ključe odvzela), sem v soboto nalovdov bembaro, včeraj pa še kraljico in sva pičila v dalmacijo do naslednje nedelje. Meja (Petrina)s predhodno najavo vsega skupaj 3 min. Mi je več cajta pa tud nekaj denarja pobral uslužbenec MUP HR, v Mariji Trošt (71km na 40) no ampak veselja, do tripa mi pa ni vzel...jebi ga, če že vlagam v njihov proračun pa naj bo tko da se reče. Čez Delnice proti G.Jelenju, tam pa levo na Križišće, pa vse do Vinodolca po cesti zadaj. En je že pisal o novem asfaltu od Delnic do Jelenja....mast božja jaz sem že prve metre "novega" pozabil, da me je 6km prej policaj štrafal, pa še rekel je, da če bom naslednji kontroli pokazal pildek, da ne bo veljalo. No "naslednjih" ni bilo . Prvi kafe pri Captainu potem dalje pa wiiiijjjjuuu. Karlobag pri BB vse zaprto tako da samo VRHUNSKI produžetak do Pakle. H karirastim prtom ne hodim, je razgled v "Dalmaciji" tik ob vodi precej boljši... Ob 17h pa dalje do Jezera-Murter, ki bo baza do srede, ko pičiva še južneje...danes malo hikinga po murterskih gričih in uvalah ter razvajanja in poležavanja v, na, spred, not nastanitve p.s. če je kdo od tu (radij 30km) pa komot kje kakšnega po grlu spustimo.....kofe sem mislu?

360 km...ob celi slovenski obali, pa preko Divače na Ilirsko, pa preko Knežaka do Snežnika, pa čez Bloke na Lašče pa domov... vmes 20 km makadama...tko je če človk preveč zaupa ekrančkom....

Tudi če samo s 25 km/h, in ker vsi ne berete teme Moje izkušnje, zaradi včeraj prevoženih kilometrov in "prostorske slike", ter mogoče ideje za eno od vaših naslednjih voženj, mojo objavo v mojih izkušnjah "objavljam" tudi v tej temi.

Mislim da sem idejo za včerajšnjo vožnjo dobil v eni od križank, katere zvečer še vedno uporabljam namesto uspavalnega sredstva. In ker sem še vedno radoveden, sem se včeraj odpeljal do tega najzahodnejšega Slovenskega kraja. Od doma sem se odpeljal pri zunanji temperaturi 5 oC, in idrijski OMV ter Petrol v Mostu na Soči še nista bila odprta, tako da sem precej prazen skuterjev rezervar lahko napolnil šele v Tolminu. Nazaj domov sem se vrnil ob 14 - h, tako da je vožnja trajala približno 7 ur, s postanki samo za fotografiranje. Pijačo (bezgov sok 2 x pol litra) sem imel s seboj, e v "gostinskih obratih" pa raje še nekaj časa ne bom pil. Kad neznaš gdje bi, pitaj seljaka = Stara vas in Breginj ... /

Sej nimam navade sikat hrane, ampak ko tako dilo dobiš, ni da nebi.

Doma tik pred dežjem?

sobotna večerja

Potem pa tole: Še bolje pa v slušalke.

Včeraj sem gledal animal planet in sicer o požigih "hoste" na račun novih nasadov za pridobivanje palminega olja in koliko ljudi posledično umre zaradi bolezni dihal, da živalskega sveta sploh ne omenjam, v glavnem kovid je en mali prehladek proti temu. Samo to je tam nekje v jebeni džungli in se nas ne tiče, čeprav so vmešane vse mogoče svetovne korporacije, ki se ukvarjajo s tem oljem in bodo zaradi korone imeli "strašne posledice". Svet je v glavnem ponorel.

Počasno utekanje motorja in turistično izletkanje??

Včeraj do Stinice preko Karlovca in Josipdola, ves čas sveže pa ne mrzlo, doli krasno, le praznik in vse trgovine zaprte. Včeraj in danes sem nekaj delal v apartmaju in ugotovil, da moram še enkrat dol,, ker mi nekaj manjka.Potem sem šel na plažo, voda mrzla, da gate vtrga (dobro, da jih nisem imel gor), sonček pa prijetno greje. Opoldne počasi nazaj, opazoval prehitevajoče motoriste in njihove tablice: en je šel KR MIMO, drugi je v NM DOMA, en iz LJ pa nima cele tablice ampak samo KOS. Pa dva iz GO s prekritim delom številke (Hrvati pa si na tablico pripnejo plišaste igračke, da se ne vidi številke). Takoj za Kraljevico proti Delnicam se je ohladilo, cesta proti Delnicam pa nova. Dalje prek Trebnjega, Mokronoga, Sevnice, Šentjurja in Poljčan. Proti koncu je rahlo škropilo, nikjer pa cesta ni bila pretirano mokra, prej suha. Domov sem prišel ob pol sedmih pri 13 stopinjah. Vseeno krasno. Kaj pomenijo tisti beli količki na cesti Dvor - Kočevje? Za zaustavljanje padlih motoristov? Pa kdaj bodo naredili tisti obvoz pri Starem Logu? Tisti ovinek je prav zaguljen. P.S. Na pumpi v Petrini mi je možakar rekel, da se proti Ljubljani splača preko Gotenice, ker ni omejitev. Poznate to cesto?

Štrudelj pečen, pravkar testiramo rezultatdober je dober,.............kr izginja sledi mrežna pečenka

....???✊? IMG_1562.MP4

z eno roko in z enim kolenom ... drugič z obema kolenoma hkrati

Another day in hell...

Končno prispel. Prvi občutki vrhunski. V primerjavi s starim (2003), kot bi vozil avtomatika.?

Na murčka sem jo peljal

20. dan San Rafael - San Jose de Jachal Zjutraj naju je pred vrati čakal zajtrk, pa tudi čuvaj. Naj ima vsaj on nekaj od turizma, je mrmral M., ko je delil hrano. Sledilo je obredno čiščenje čevljev, zapenjanje podlogice, božanje gume, nato pa odhod. V San Rafaelu in okolici so vinske kleti, tovarne za predelavo mesa in mleka. V okolici so vinogradi in sadovnjaki. Razvija se tudi turizem. Center je urejen, ob glavni cesti je drevored. Dlje od centra, dlje od vsega ... Vožnja je dolgočasno ravninska, do Mendoze je še 100 km. Razen pred policijskimi postajami se ne ustavljava, pa še to gre hitro. Na teh kontrolah nama še niti enkrat ni bilo treba pokazati dokumentov. Argentinska vozila pa vztrajno kontrolirajo. Pred Mendozo se promet zgosti, zato greva mimo centra, kjer ni zastojev. Mesto Mendoza ima približno 120.000 prebivalcev. Regija Mendoza je največje vinorodno področje v Južni Ameriki in peto na svetu. Tu pridelajo dve tretjini vsega vina v državi. Rastišča so v vznožju Andov na nadmorski višini od 600 do 1000 metrov. Najpomembnejše sorte so malbec, cabernet sauvignon, tempranillo in chardonnay. Zaradi pomanjkanja časa seveda ne bova obiskala nobene vinske kleti. Žal. V začetku marca prirejajo tudi vinski festival Fiesta Nacional de la Vendimia. In M. ve, da so zasadili poskusni vinograd tudi na višini 5000 m, ker je tam intenzivna svetloba … Poskusno! V Mendozi in v okolici so snemali znani film Sedem let v Tibetu; palačo Dalajlame so takrat zgradili kar v opuščenem skladišču česna … Pred Mendozo je barakarsko naselje iz desk in najlona, potem so skromne hiške v prahu, potem montažna naselja … potem pa višji nivo. Najbolj žalostnih prizorov nisem vključila v prikaz. V regiji so tudi nahajališča nafte in urana. Samo nujne minute na bencinski črpalki in naprej. Puščavsko je in vroče, temperatura se je dvignila na 36 stopinj. Nisva navajena vročine; zadnji teden naju je več ali manj zeblo … in prepihovalo. Postanek za kosilo je bil kratek. V takih restavracijah, ki se že rušijo same vase, je dobra in relativno poceni hrana. Fotografiranje bi bilo nevljudno. Par šoferjev in dva motorista … nič alkohola, voda in kava (instant varianta). Za prebavo je sledilo nekaj kilometrov makadama (delo na cesti), na srečo pa tudi tovornjak z vodo, ki je blagodejno ublažila sicer neznosni prah. Po temperaturah blizu 40 stopinj je drevored kot oaza sredi puščave. In še oči si oddahnejo ob zelenju. A kmalu je spet delo na cesti in prah je neizbežen. Končno se pokažejo hribi. Po puščavskem, praznem in vročem ravninskem predelu jih je zelo lepo videti. Industrijska cona in avtodrom sta delovala prazno (in vroče). Začela se je pokrajina kaktusov. M. je rekel, naj ne pretiravam, saj bom kaktusov še sita … Pristala sva v hotelu z zaprtim dvoriščem in visoko ograjo, ohladila sva se in na hitro odšla na lov za večerjo. Uspelo mi je, da sem ga zvlekla v lokalno trgovino, kjer sem uspela kupiti vse lame, kar so jih imeli in še nekaj malenkosti za darila … česa drugega motor ne bi prenesel. M. je iskal argentinske baretke, a jih niso imeli, klobuki niso bili originalni … da bi vozil pončo je pa že preveč. Čudil se je vinotoču in cerkvi, seveda zaradi različnih razlogov. In vrsti pred bankomatom … samo Slovenci so tako pametni, da uvozijo strokovnjaka za banke iz Argentine ... Potem je zmagala lakota. Pri večerji se nama je pridružil lepo vzgojen pes. In ker za muzeje ni časa, sva izbrala lokal v stilu. Lastnik se je hvalil, da ima na stenah imena vseh držav. Ko je izvedel, od kod sva, je priznal, da Slovenije nima. Pa sva ga potolažila, da sva vseeno zadovoljna, saj ima Jugoslavijo, tam sva bila rojena … 21. dan San Jose de Jachal - Santa Maria Jutranji pogled na bazen; velikost je odvisna od perspektive. Po zajtrku na prostem M. čisti čelado in istočasno študira žar tehniko. Časa je vedno premalo … Odhod. Občasni nanosi materiala čez cesto dajejo slutiti, da bo dan pester. Tudi vreme se spreminja. Nekateri odseki ceste so nadpovprečno urejeni. To je zaskrbljujoče. Le zakaj je taka omejitev hitrosti? Kaj bo čez par kilometrov?! Prelepo je, da bi trajalo. Začnejo se prvi opomini. Na srečo je blato že posušeno. Kamenje, pesek, blato, mivka … vse to je voda prinesla na cesto in čez. Moralo je biti strašljivo. Na posameznih odsekih še vedno odstranjujejo naplavljeni material. Ponekod je še voda, a zaenkrat še ni kritično. Ko je kritično, se ne fotografira, še dihati se skoraj ne sme, da ne bi šlo kaj narobe. Z vzponom se vse obarva rdeče. Punto Alto je na višini 2020 m. Škoda, da ni lepše vreme. M. bo godrnjal, da so vse fotografije motne. Krivo je ozračje, jaz nimam nič pri tem. Hribi so v oblakih. Pokrajina je prazna. Kdo ve, od kod se je vzel ta jezdec?! Izprosila sem si minuto za kaktuse. Mogoče je ustavil tudi zato, ker mu je bil prometni znak tako všeč. A lepe ovinke je z leve že spremljala nevihta. Potem ni bilo več rdečih kamnin in ovinkov. Samo še ravnina. Chilecito je bil prazen in komaj sva našla lokal v strogem centru nasproti parka. Gneče pa res ni bilo. Nasprotja so v Argentini zelo vsakdanja stvar. Presenečen si lahko v pozitivno ali v negativno stran; možnosti so izenačene. Skozi prazno mesto sva šla naprej. Občutek je nenavaden - kot bi bilo nekaj narobe. In spet po praznini … Pokazali so se hribi, v ozadju je divjala nevihta in svetloba je bila neverjetna. Čarobno! Do Santa Marie je še 187 km. Verjetno bodo mokri. Nadmorska višina je še vedno okoli 2000 m, zmrazilo se je in padlo je par kapelj dežja. M. teorija pravi, da je treba hitreje, da ubežiš nevihti. A kaj, ko na sicer prazni in lepi ovinkasti cesti, nikoli ne veš, katera žival je za ali pred ovinkom. In potem se cesta spet zravna … in potem spet ovinki … in potem še voda in blato … in kakšna koza vmes … Dva osla pa še vedno na motorju. Ko je bilo najslabše, ni nihče fotografiral … Prikaži se že enkrat Santa Maria! Po mraku sva uspela v centru mesta dobiti garažo in sobo. V hotelu je bilo pestro. Sprehod po mestu sva zaradi nevarnih okoliščin zaključila ekspresno hitro. V hotelski restavraciji sva naročila večerjo. Bilo je malce čudno, saj sva bila edina gosta, a lakote to ne briga. Potem pa ni imel kdo fotografirati. Vso noč so lajali psi. Spala sva na obroke. 22. dan Santa Maria - San Salvador Po napol prespani noči sledi jutranja rutina, zajtrk in pospravljanje. Pogled iz sobe pokaže drugo stran ulice. M. raziskuje inovativne inštalacijske rešitve in odkimava. Toliko nasprotujočih si podob, kot jih ponujajo manjša argentinska mesta, njihove ulice in hoteli, bi kje drugje težko našli. Pogled z balkona na drugi strani stopnišča se odpira na gradbišče. Predmeti v recepciji med sabo tekmujejo za pozornost. Šefica tudi. (Bilo bi neprimerno, če bi povedala, da si je sinoči v recepciji sušila lase, zjutraj pa urejala nohte …) Garaža je v drugi stavbi na koncu ulice. Ko odhajava, delavci na gradbišču delajo, M. pa komentira, da s stroji res ne pretiravajo. Večino dela morajo opraviti ročno. Jutranji makadam, pritlična šola (kot povsod), pobeljena katoliška cerkev in most čez reko Santa Maria; to so podobe vsakdanjega življenja. Na glavni cesti je spet asfalt. Samo posamezne hiše izstopajo z urejenostjo in ograjami. Za temi ograjami je verjetno bistveno drugače kot pri večini … Santa Maria je mesto na nadmorski višini 1800 m. Leži na obrežju istoimenske reke, kjer so tudi predkolumbijske ruševine. Tu je bilo eno glavnih naselij Indijancev Diaguita iz plemena Yocavils. V naselju Amaicha del Valle je Muzej Pachamama. Pachamama je njihovo božanstvo, ki pomeni zemljo ali mater. S prihodom Špancev in s spreobračanjem v krščanstvo je to božanstvo začela nadomeščati Devica Marija. Ponekod na severozahodu Argentine pa meseca avgusta še vedno izvajajo Pachamama rituale. Ni časa za oglede, ni časa za muzej … greva proti San Salvadorju. S ceste je videti koruzo, trte, tobak, kaktuse, cvetoče grme, pa tudi veliko nanosov kamenja, peska, blata. Posamezne večje in manjše vinske kleti so urejene v različnih stilih in vabijo obiskovalce. Turistov na vinski cesti žal ni videti prav veliko. Izmenjujejo se prizori reklam in revščine. Tudi vreme je kislo, rahlo prši. Ob vsem tem ne sme manjkati policijska kontrola - na obeh voznih pasovih - in po naselju Cafayate še ena, resno organizirana. Potem pa spet praznina. Quebrada de Cafayate, imenovana tudi Quebrada de las Conchas je naravni rezervat. Ta spektakularna soteska je področje slikovitih tvorb v prevladujočih rdečih barvnih tonih. Skozi sotesko teče reka Las Conchas. Turisti se lahko sprehajajo med kamninami in se vzpenjajo po stenah. Sedimentne kamnine so ponekod v plasteh tudi različnih barvnih odtenkov. Nekateri to sotesko primerjajo z Grand Canyonom in pokrajinami Utaha. Ne morem primerjati, ker tam še nisem bila. Med nenavadnimi tvorbami izstopajo t.i. Obelisk, Hudičevo grlo in Amfiteater, kjer je baje včasih možno prisostvovati obredom na čast Pachamame (verjetno bolj v turistične kot pa religiozne namene?!). Tu so odkriti številni fosilni ostanki - fosilne žabe, sledovi dinozavrov, fosilne ribe … pred približno petnajstimi milijoni let naj bi bilo tukaj morje. Tudi midva - dva živa fosila - sva se ustavila za (hiter) ogled. Potem ne veš več, kaj bi gledal. M. pravi, da je itak najlepše gledati z motorja. To je njegova perspektiva ... Začelo je deževati. Poskusila sva ubežati dežju. Še dobro, da sva mimo rdečega peska in blata. M. je presenetil s postankom za kosilo. Če bo dež, bo pač dež, vsaj lačna ne bova. (Logično.) Potem je peš naredil obvoz do vhoda. Prostor in hrana sta stvar okusa. (Sama sem ostala lačna. Če v Argentini naročiš dobro zapečeno meso, imaš dve možnosti. V boljših restavracijah ti bodo povedali, da oni tega ne delajo. V navadnih ti bodo rekli, da ni problema, seveda, dobil pa boš … recimo temu rožnato, čeprav je bilo krvavo!) Mesto Salta je po velikosti sedmo mesto v Argentini. Ima približno 620.000 prebivalcev. Leži 1150 m nad morjem, v vznožju gorovja Andi. Iz mesta na hrib San Bernardo se lahko pride tudi z žičnico. Hrib je priljubljena turistična razgledna točka. (Seveda nisva imela časa …) Tu je bila tudi etapa na progi relija Dakar; leta 2016 se je začel 2. januarja v Buenos Airesu in potekal skozi Argentino in Bolivijo. Tudi dve leti pred tem je že potekal tukaj. Salto sva videla samo od daleč. Šla sva v manjše mesto San Salvador. Dobila sva slab, a poceni hotel z dobro garažo. Nisva izbirala, ker je bila že tema. V recepciji je bila starejša gospa, ki je rekla, da ima sobe, a morava zjutraj ob 7. uri že ven, ker imajo praznik in potem ne bo čistilk. Mislila sem, da mogoče slabo razumem, pa sem prosila, če lahko ponovi in se ji opravičevala, ker znam slabo špansko. Rekla je, da ni problema, ona pa ne zna portugalsko. Mislila je, da sem iz Brazilije. Potem sva se nasmejali in se dogovorili za odhod ob 8. uri. Hitro sva šla ven, a ni bilo nič odprto, razen trgovine z motorji …in pekarne. Bolje kot nič. Pa še nov sistem sva spoznala - plačaš šefu pri blagajni, da ti listek, da si plačal, in stojiš v vrsti. M. je rekel, da bi še stal v vrsti. Prodajalka je bila zelo lepa … Pa ni bilo nevarnosti. Mudilo se je in strah ga je bilo po temi do hotela. Seveda tega ni priznal. Zaradi slabo osvetljenih ulic se nisva počutila najbolj varno. Le trgovina z motorji je bila dobro osvetljena. Jutri greva v Čile! (konec 3. dela)

Evo sem še en posnetek skup dal in kvaliteta je za moje potrebe zadovoljiva itak nimam časa, da bi se igral doma z obdelavo. lp Aleš

moji "ablasti" sporočam naslednje, ji pa predlagam, da besedo "vino" zamenja z besedo "ukrepi"

30% brzine doda že zvok. Ne rabiš niti diujat, pa greš hitro

če je s tako legalno gumo maline obiral, ni čudno

Včeraj...Reško jezero - Kostel - Stari trg - Vinica - Žužembek

Ta moment....

Izogibanje dežju ?

En današnji.

Ko si že omenil Marijo Trošt, tam je treba pazit imajo redne kontrole tako da od meje proti Delnicam po predpisih.

Ko imam zamaške v ušesih, vozim 10 do 20 % hitreje.

A smo se mi pozdravljal v Karlobagu na parkingu? Sta se ustavila in sla takoj naprej...

So pa boni prav prišli turizmu očitno... konec februarja sem rezerviral Piran, 26-28.6 za 2 osebi, app... 141 EUR.... Zdaj za štos gledam isti app, isti datum, 2 osebi. 220 EUR!!! fukjeno do amena! Saj ponavadi se nekoliko dvigne cena pred poletjem, a takšne občutne podražitve še nisem doživel....

dost bolš ne crosscall x3 pa več levelov tečaja smo obdelali, recimo tudi "izvlačenje"

fanta je zeblo, pa je šel s ceste u gmajno mal drv nasekat...nič tazga... ne znaš... https://www.google.si/maps/@45.7424086,14.0602502,3a,75y,75.16h,63.93t/data=!3m6!1e1!3m4!1s6xW-GaNEw8-jakoBlhRSYw!2e0!7i13312!8i6656?hl=sl

Ni bilo na ovinku pri izvozu iz kamnoloma, temveč od tega ovinka proti gostilni na ravnini .... uni lepi ovinki, katere se da komot 90 + odpeljat ... seveda z legalnimi gumami https://www.primorske.si/kronika/kranjcan-padel-z-motorjem?fbclid=IwAR3uYvM9NiZZQyjabDRmtMha_6lCc3QCbqpUlhYS7Mva7-Ri8CHmXSbAuTg

to je težko vprašanje. Recimo nekateri na Z900 zdržijo na klopci, mene je rit bolela, na GT mam klopco pa preko 1000km komot, na SXih nisem nikol trpel (pa sem prefijakal še pa še kmjev, tudi po 700 na dan), nima pa enakih udobnih mer kot GS. Mene osebno bo prej križ bolel na advenčer mopedih (pokončna drža, pa me zabija) kot na mopedih kjer malce naprej visim in telo "fedrira". Tako da odgovora ni, dokler ne testiraš. Gor se zihr zbašeta, če se je @mladenchz ženo vozil tudi na dolge razdalje ne vidim problema, da se ne bi dalo. Vzmetenje je sicer zelo dobro in nič slabše na 500km dolgi furi kot na kakem drugem mopedu. Bolj je štos v pokrčenih nogah, se pa zato mal ustaviš, al pa ustaneš. Glavni problem na SXu pri visokoraslih je, da (spet odvisno od drže) se s sopotnikom s čevlji butata. Torej al da sopotnik noge mal narazen, al voznik ne drži nog na tački na prstih (jaz namreč tak vozim) Zdej 230kg moped za grobnik in adrenalinske vožnje, bi rekel hm. Da lepo potegne, je igriv in zabaven, ampak jaz bi če se že grem to ,kar si zapisal vzel raje kak 600tak al jurja ZX

ne, ni potrebno. Tako kot ne kovčkov torb in podobno.

Mene je na meji vprašal še za registrsko motorja. Sicer gre hitreje vseeno pa je potrebno čakati tiste, ki niso izpolnili (bi morali imeti posebej vrsto za tiste z izpolnjeno prijavo)

Kp Paklanica. Tuke se morem vedno ustavit

Na tistem ovinku je zmeraj veliko zelo drobnega prahu, ki ga prinesejo kamjoni iz kamnoloma. Jaz grem tam vedno 70 ali manj....

dons ni bla

Jadranska magistrala-turističen tempo. Ponavadi z fast ekipo "letimo v smrt" ? ni casa okoli gledat. Tokrat pa sem sel bol na izi. Takoj za Rupo v levo presekam 17 pasov in se med ograjo zrinem na staro cesto, uletim v Rijeko, skos ob vodi cez celo mesto, prva vrsa hise so beverly hills. Sledi mesto Bakar in malo naprej neke cudne skakalnice za skok v vodo, bo treba naslednjic kopalke vzet ? Po nasvetu starih mackov grem pogledat mestece Lukovo. Kasneje zavijem za Jablanac in hudaaa kombinacija treh 180° ovinkov, nov asfalt, siroka cesta. Naslednjic gremo trenirat ?. V Jabolku vprasam ribica kje se pride v Zavratnico, rece malo naprej po skalnati potki ob morju. Ok, zarinem valda z motorjem ? Izkaze se da je to neka gams potka, rinem se med skalnatimi tuneli in razmisljam da bom verjetno edina budala na svetu ki je Aprilio po skalah zvrnu v morje. Pridem do stopnic kjer zal ni slo vec naprej lahko pa sem vsaj motor obrnu. Kasneje izvem da so se tezji pacijenti rinl po te potki z lt1200 in podobnimi ? Naprej po potki grem peš, preseneti me Robinson Crusoe v hiski ki pobira vstopnino. A drugace nikjer zive duse. Placam in pogledam Zavratnico. Extra scena, priporocam ogled. V Karlobagu pogledam trdnjavo, speglam se par ovinkov in uletim v Paklo. Spimo v app Hana, lepo zrihtan, 40€ za 3 osebe. Naslednji dan pogledam se kanjon Paklenica, kot mulc sem s tastarimi tam plezal. Ranger me spusti zastonj not za 5min, nahitro pogledam in stisnem gas proti Sloveniji.

Doma narejen pad thai

Odkod sploh ideja, da bi na bon moral vec placat? Ne stekam teh debilov. To je tko kot v oglasih za avomobile, cena v menjavi visja....ja lol?! Ce je tvoja visja, je moja tud, pa je isti kurac.... Znalci, ki bi radi na hitro obogateli....tak se mi nic ne smili, ce more zapret obrt.

Dve nove mitaske vtisnil

Zaradi službenega dežurstva samo okoliški hribčki.... Rakitna. Sv. Ana. Nekje proti Krimu. Ko pridem nazaj v Žabarijo zamenjam prevozno sredstvo. In spet je ponedeljek...lp Kmet2

Tur de dolejnska uspel. Nabrali smo se trio skoraj čelavih. Jest in @pik1 in pripravnik (ma še preveč las za polnopravno članstvo) @tomaz69. Najprej smo pozdravili Cerkniško jezero nato Bloško, čez Lašče potegnili do Krke in izvira, nadaljevali do Žužemberka, pa čez Novo mesto do Šentjerneja in Dolenjskih benetk. Pa čez Šmarješke do Mirne in domol, 370 prijetnih je padlo. Kjut je blo. Slike so pa kr zmešane Izvir Krke-krška jama Kostanjevica na Krki Izvir Krke Blizu kostanjeviške jame tortice na pumpi v Ivančni gorici (priporočam, njamsi) izvir Krke Studena Medvedjek Žužemberk Šmarjeta Krka pod Žužemberkom Krka v Kostanjevici Most v Kostanjevici Ride jamarski dom Martina Bolteza Bloško jezero Kosilo v Gornja prekopa pri Jerebu Bloško jezero Cerkniško jezero Medvedjek Grad v Žužemberku

A k je konc epidemije se je pa treba kuj na kupu buzerirat? .....buziji....