Dvorana slavnih

Včeraj zvečer sem spremenil načrt. Ne bom (spet) vozil Sella Ronde, ampak grem na manj obljudene prelaze. Start mal čez pol šesto zjutraj. Po praznih cestah do Trbiža, pa Tolmezzo, pa Villa Santina....potem pa namesto proti Cortini, na jug na passo Cibiana Od tu naprej na passo Duran in to po novem asFaltu.. Pa še malo proti JZ na passo Di Cereda Pa proti severu, mimo San Martino di Castrozza in smučišč na passo Rolle. Pa spet mal lepe ceste, pa ena kratka pavza...pa sendvič iz rukza...mislim, kufra...

Pranje, centrifuga,sušenje,splakovanje po pranju,sušenje na vetru. Opis današnje furce. Zadal sem si, da grem ob meji Slovenije. Zadnjič se mi je zaradi preobilnih padavin sfižilo etapa Posočje. Dones pa če vile padajo grem. Etapa Prekmurje. Slik malo. Vseskozi dež. Od Mengša pa do Maribora vseskozi, potem pa na obroke. Nova štifta okolica??? Šoštanj Ptujska gora Grad Štatemberg 627 km dons. Zadnji tank povprečje 4,3l/100km. Šparavček.

Včeraj s ponosom obiskal spominsko obeležje osamosvojitvene vojne na Medvedjeku v čast 29. obletnici samostojne domovine Slovenije in se poklonil vsem akterjem in žrtvam osamosvojitvene vojne.

Danes sem pa spet malo KLX-a zalaufal po vec kot enem mesecu. In sel v oblak. Pa na osrednje vadbisce slovenske vojske ocitno, ker nisem videl kam se peljem. Ni bilo zive duse nikjer, ali pa so bili zamaskirani. in nazaj v oblak od koder sem prisel. izven utrjenih in vrisanih poti se nisem vozil. lp, krucy

Na vzhod čez passo di Valles pa do mesta Allehge Fajn jim je moralo pihat par mesecev nazaj..... Pa ena klasika..passo Giau Pa skozi Cortino še čez Tri Križe...pa do jezera pri Auronzu

Pa spet Tolmezzo, Trbiž in domov. Naredil natančno 618 kilometrov. Če bi se vračal čez Avstrijo, bi jih bilo čez 700. Vtisi.....Tirolci imajo čas, pa nekaj denarja očitno tudi, zato je kar nekaj odsekov preplastenih na novo. Je kar nekaj semaforjev, ampak ni panike. Nad Cortino proti Tre Croci jim je zemeljski plaz na kar nekaj mestih odnesel in zasul cesto. v glavnem že sanirano. Karavanarjev...med nič in skoraj nič Kolesarjev......med skoraj nič in za vzorec. Avtobusov ......nič, nada, niente. Stricev z klobuki v FIAT Pandah........kar nekaj... Motoristov......nekaj skupin Nemcev, malo Avstrijcev, ena divjaška skupina Nizizemcev.....pa kakšen Italijan tu pa tam. Pa en Slovenc.... Tale ( z božjo pomočjo) Pa še "itinerar"....kilometri in časovnica ne zajemata še poti od Tolmezza do doma.

Sevniški grad..... DC 3 Super za videt... On line...

Naj strnem vtise današnjega dne ... Skok do Vikija postau lačen postau nelačen mau sladkega bi pa pasalo kar je mus ni težko rezultat še postanek OMV Postojna ... kufe in tekočina in še postanek na ridah the end

Mi pride na misel tale: vpraša sosed soseda: Kam pa letos na dopust? ... in dobi odgovor: Lansko leto nismo šli v Grčijo, letos pa smo doma sklenili, da malo zamenjamo in ne gremo v Španijo ...

Klevevški mlin...

V ponedeljek sva z @Zivnorc vtisovala dnevne vtise z dnevnih vozenj v krogih..a stekate

Današnjih 394km. Okrog 13 ure se je pokazala lisa brez dežja do LJ in se na hitro odločiva da greva. Malo po krasu do Gorice in nazaj pa na Socerb. No nazaj grede od Brnika do doma nama je pa le opralo motorje lp Aleš

Klevevž. Naravne Toplice..

Samo zame in mojo drago...

imam imam ... lan je bila Litva, letos pa Češka odpadla ... sem bil že marsikje in to tam, ker je bila večina na MS samo s prstom po zemljevidu evo .. še od včeraj .. zmatran k svina

Prenočišče super... Časti država.... 23,50€ nočitev z zajtrkom na osebo..

Slepa kura zrno najde bi lahko rekel zase, ko sem moral sredi aprila, na višku korona norije, napisati termin mojega letnega dopusta. Moja draga je bila skeptična, sam pa sem ves čas verjel, da bom tudi letos videl Sardinijo. Skratka, Italija se je odprla le kakšen teden pred začetkom dopusta, zato je bila Sardinija dobesedno prazna. Motoristov le za vzorec. Tisti, ki ste že bili tam veste, kako zgleda na Passo di Ghenna Silana. Komaj imaš kam parkirat motor. Letos pa takole... Vreme je, po izkušnjah, v tem času optimalno in tako je bilo tudi letos, čeprav sva bila tam dober teden kasneje kot ponavadi. Ob obali do 30°C, v notranjosti 20-24°C. Z izjemo plohe med Firencami in Livornom ter parih kapelj eno jutro ter pretežno oblačnega dneva ki je sledil, je bilo vseskozi leeeepoooo... Zato je bilo tudi vse v cvetju, po cesti diši po rožah, sem pa tja pa tudi po ostalih znakih življenja... Trajekti so vsako leto dražji. Letos ni bilo nobenih last minute ponudb, tudi vse linije (še) ne vozijo. Protokol je rahlo spremenjen v smeri celina Sardinija (neki dodatni obrazci in merjenje temperature ob izkrcanju, sicer pa, razen nošenja mask v skupnih prostorih, nič posebnega. Ker sva imela letos nekaj manj časa na voljo in ker nisva zanesljivo vedela, kakšne bodo razmere zaradi korone sva se odločila, da bova imela le eno bazo. Tortoli je zato izredno primeren saj je, kljub temu, da je ob morju, izhodišče za veliko smeri. Vključno z najboljšimi. Morje pa je še vedno bolj hladno kot ne, ampak kopala sva se vseeno... Za razliko od prejšnjih let sva se odločila za apartma. Za 80m2 z vsem kar potrebuješ in kar ne sva odštela 400€ za 7 nočitev. Ni najceneje, glede na udobje pa tudi ne pretirano drago. Zaradi Korone ni bilo nobenega slabega občutka. Prej nasprotno. Vse skupaj jemljejo zelo resno, v trgovinah in sanitarijah so maske obvezne, mnogi nosijo tudi rokavice. Osebje striktno nosi maske, ogromno ljudi, vključno z mladimi, imajo maske na obrazih celo na ulici. Prav tako vsi natakarji in prodajalci, ko gost zapusti mizo v restavraciji, odstranijo vse prte, mizo in stole pa razkužijo. Kot ponavadi, rute zastavim tako, da odkrivava nove smeri, v 50% pa prevoziva tisto najboljše, kar že poznava. Izkaže se, da vsakič najdeva nove hude odseke. Zadetek v polno je bilo letos tudi prečkanje Apeninov. Iz Bologne do Firenc sem našel najboljšo smer do zdaj pa jih poznam že kar nekaj. Zaključila se je v Mugelu... Po gumah je šlo letos precej bolj, kot prejšnja leta... Pa bodi dovolj nakladanja. Kar sem napisal je bolj zaradi informacij za tiste, ki kolebate, ali iti ali ne. Rajši pripenjam še par slik...

Se pravi kakor kaže, če grem na hrvaško in med tem zaprejo mejo fašem 14 dni karantene V bistvu super, na dopustu sem celi mesec...v vsej 35 letni delovni dobi si tega nisem mogel privoščit...po 14 dneh morja 14 dni počitka

Ti pa nimaš nekih idej kam se peljat skos eno taisto....

24.6.2020 diujanje ja .. po tipkounici

Turisti so sedaj zdravstveno stroko povozili Ne bodo zaprli meje in klicali nazaj, prvo bodo novce pobrali...jeseni morda spet Money talks

Še nebo je zajokalo ob današnjem državnem prazniku...

najboljše pnevmatike na svetu in bližnji okolici

Lubi me včeraj zapeljal do Louisa. pa mam usnjene perforirane rokavice in on ketn sprej ? in uspela sva ubežati dežju

Zjutraj vstanem okoli 9:00 ... ne bodi len, skočim ko zmija v kombinezon in najprej seveda na kavo. na OMV gluk gluk eno Cocto moje mladosti do žusterne mal prigiznt in to je ostalo seveda se je treba ustavit na Kalu .. sladoledek in kava potem spet OMV Postojna ... postanek na ridah se ustavim še na pijački mal spucat motorček in to je to .. današnji vtisi ... zdaj grem srat in pod tuš, pa naum sliku

znanstveno dokazano je dejstvo o vzročni povezavi med "manj kot je testiranj" bolj je "zelena država" na Covid zemljevidu

sj, pol vidjo sebe in si kazn napišejo, ker kazn mora biti, to je namen akcije daaaa

AO+ ti da odškodnino za tvoje poškodbe.

AO+ Policijski zapisnik je, to ni tezava.

FOĆK

fock

A ni zanimivo- manj od hrvaške testirajo samo bolgarija ukrajina moldavija in albanija,,,

Neki mi cukra dons zmanjkuje

Tale slika

Jebes zeleno karto. ? Vse majo skonto, je prov lustn. ?? Korona bo pa kr gratis. ?

pa mobitel s sabo vzam pa kako fotko nared...

ene par nas je še ekstrem oldskul

Spet dva enodnevna - sobota in nedelja. V soboto je zjutraj najprej deževalo. Ko sem šel v klet nekaj fretat, in me vreme ni videlo, se je pokazalo sonce in ceste so se posušile. Okrog poldneva sem krenil po bolj zahodni varianti (Celje - Zidani most - Boštanj - Trebnje - Dvor - Kočevje - Petrina - Fužine - Novi Vinodolski - Stinica. Cesta suha, vreme pretežno sončno, rahlo sveže, v Laškem gasilska vaja z razbitimi avtomobili, v Starem Logu medsosedski spor s policijo, v Kočevju velika poroka, na meji tretji, za Delnicami sem zavil proti Mrkopalju in potem desno proti Fužinam. Dokaj lepa cesta skozi gozdove, v Fužinah na jezeru turistične ladjice v stilu Amsterdama, cesta proti Kraljevici zaprta, šel sem čez Lič, del ceste zelo lep po ravnici nad Jadranom, potem pa recimo asfaltirana gozdna pot, dokaj ozka in zavita, pa vseeno lep asfalt brez lukenj in peska. Dalje pa tako milina do bridkega konca, ko sem moral parkirati in se iti kopat. Dvakrat sem bil v Zidanem mostu (en je bil v bistvu lesen) in dvakrat sem šel mimo Žrnovnice (kaj bi brez domišljija). Zvečer sem bil prepozen za izlet do lignjev (še cca uro in 15). Bencin je na Hrvaškem kar precej dražji, drugega pa nisem gledal. Jučeraj (po njihovo) zjutraj rahlo kapljično in vetrovno, malce sem poležaval na plaži, še nekaj fretal po apartmaju, potem pa le. Čez Žuto Lokvo, Josipdol, Karlovac, Brežice do doma. Ves čas je bilo pretežno suho, malce kapljic, cesta nikoli preveč mokra, pa vseeno deloma dokaj spolzka. Pred Generalskim stolom ne je ena mladenka na XJ6 izsislila in počasi zapeljala predme, med Hočami in Mariborom pa sta dva avtomobila zapeljala na moj vozni pas kot, da me ni na njem. Ko sem enemu potrobil, je čez dvesto metrov le dvignil roko in se mi opravičil (ali pa je bil le del roke - ta srednji del). Tankal v Brežicah po 332 miljah (zapeljal čez polno črto na levo) potem pa ni odprte pumpe do Podčetrtka (skoraj 40 km). Skratka, fajn. Bo treba v četrtek ponovit vajo (pa ne z razbitimi avtomobili).

merilo osončenosti na HUM-u Kraško brezno , prav tako na Hum-u Pri tehle dveh slikah sem zaj....(na napako me je opozoril kolega). Tole je Planinski dom nad Vis-om. Ime vrha je Sveti Andrija. Ni vse res kar piše GOOOOOGLE.

Picerija Ruspante poleg izvira reke-vrelo Gacke. Vas Sinac na Hrvaškem. Vse za +5. Če vas bo kdaj pot tja vodila,jih obiščite.Delajo poldne in zvečer. Lastnik tudi motorist-Intruder. Se je pohvalil,da so bili pri njemu pred parimi dnevi motoristi iz Maribora. Mi smo bili včeraj.Gneča in gneča.Smo morali počakati na prosto mizo. Priporočljiva je rezervacija.

Ob magistrali, malo južneje

Peljala Ninjo v hribe...??

Končno malo po suhem...

Sem šel na obalo preverit kje bi lohk bone koristiu ? Pri futru pa srečal znane obraze in se mal podružil nazajgrede... P.s. Uredu dečki sam... tip na zelenm japoncu skoz nekiii pa guma prazna pa tank torbica skače pa bencina zmanjkal pa jaoooo Majstr z plavim japoncm pa s sabo celo viličaste ključe voz in šraufa. Pa men blo mal nerodn že, da sm si že hotu neki odšraufat, da nam sam zravn stal. Hvala za pjačo, hvala za sladoljettt! ?‍♂️

ni daleč od resnice

20. dan San Rafael - San Jose de Jachal Zjutraj naju je pred vrati čakal zajtrk, pa tudi čuvaj. Naj ima vsaj on nekaj od turizma, je mrmral M., ko je delil hrano. Sledilo je obredno čiščenje čevljev, zapenjanje podlogice, božanje gume, nato pa odhod. V San Rafaelu in okolici so vinske kleti, tovarne za predelavo mesa in mleka. V okolici so vinogradi in sadovnjaki. Razvija se tudi turizem. Center je urejen, ob glavni cesti je drevored. Dlje od centra, dlje od vsega ... Vožnja je dolgočasno ravninska, do Mendoze je še 100 km. Razen pred policijskimi postajami se ne ustavljava, pa še to gre hitro. Na teh kontrolah nama še niti enkrat ni bilo treba pokazati dokumentov. Argentinska vozila pa vztrajno kontrolirajo. Pred Mendozo se promet zgosti, zato greva mimo centra, kjer ni zastojev. Mesto Mendoza ima približno 120.000 prebivalcev. Regija Mendoza je največje vinorodno področje v Južni Ameriki in peto na svetu. Tu pridelajo dve tretjini vsega vina v državi. Rastišča so v vznožju Andov na nadmorski višini od 600 do 1000 metrov. Najpomembnejše sorte so malbec, cabernet sauvignon, tempranillo in chardonnay. Zaradi pomanjkanja časa seveda ne bova obiskala nobene vinske kleti. Žal. V začetku marca prirejajo tudi vinski festival Fiesta Nacional de la Vendimia. In M. ve, da so zasadili poskusni vinograd tudi na višini 5000 m, ker je tam intenzivna svetloba … Poskusno! V Mendozi in v okolici so snemali znani film Sedem let v Tibetu; palačo Dalajlame so takrat zgradili kar v opuščenem skladišču česna … Pred Mendozo je barakarsko naselje iz desk in najlona, potem so skromne hiške v prahu, potem montažna naselja … potem pa višji nivo. Najbolj žalostnih prizorov nisem vključila v prikaz. V regiji so tudi nahajališča nafte in urana. Samo nujne minute na bencinski črpalki in naprej. Puščavsko je in vroče, temperatura se je dvignila na 36 stopinj. Nisva navajena vročine; zadnji teden naju je več ali manj zeblo … in prepihovalo. Postanek za kosilo je bil kratek. V takih restavracijah, ki se že rušijo same vase, je dobra in relativno poceni hrana. Fotografiranje bi bilo nevljudno. Par šoferjev in dva motorista … nič alkohola, voda in kava (instant varianta). Za prebavo je sledilo nekaj kilometrov makadama (delo na cesti), na srečo pa tudi tovornjak z vodo, ki je blagodejno ublažila sicer neznosni prah. Po temperaturah blizu 40 stopinj je drevored kot oaza sredi puščave. In še oči si oddahnejo ob zelenju. A kmalu je spet delo na cesti in prah je neizbežen. Končno se pokažejo hribi. Po puščavskem, praznem in vročem ravninskem predelu jih je zelo lepo videti. Industrijska cona in avtodrom sta delovala prazno (in vroče). Začela se je pokrajina kaktusov. M. je rekel, naj ne pretiravam, saj bom kaktusov še sita … Pristala sva v hotelu z zaprtim dvoriščem in visoko ograjo, ohladila sva se in na hitro odšla na lov za večerjo. Uspelo mi je, da sem ga zvlekla v lokalno trgovino, kjer sem uspela kupiti vse lame, kar so jih imeli in še nekaj malenkosti za darila … česa drugega motor ne bi prenesel. M. je iskal argentinske baretke, a jih niso imeli, klobuki niso bili originalni … da bi vozil pončo je pa že preveč. Čudil se je vinotoču in cerkvi, seveda zaradi različnih razlogov. In vrsti pred bankomatom … samo Slovenci so tako pametni, da uvozijo strokovnjaka za banke iz Argentine ... Potem je zmagala lakota. Pri večerji se nama je pridružil lepo vzgojen pes. In ker za muzeje ni časa, sva izbrala lokal v stilu. Lastnik se je hvalil, da ima na stenah imena vseh držav. Ko je izvedel, od kod sva, je priznal, da Slovenije nima. Pa sva ga potolažila, da sva vseeno zadovoljna, saj ima Jugoslavijo, tam sva bila rojena … 21. dan San Jose de Jachal - Santa Maria Jutranji pogled na bazen; velikost je odvisna od perspektive. Po zajtrku na prostem M. čisti čelado in istočasno študira žar tehniko. Časa je vedno premalo … Odhod. Občasni nanosi materiala čez cesto dajejo slutiti, da bo dan pester. Tudi vreme se spreminja. Nekateri odseki ceste so nadpovprečno urejeni. To je zaskrbljujoče. Le zakaj je taka omejitev hitrosti? Kaj bo čez par kilometrov?! Prelepo je, da bi trajalo. Začnejo se prvi opomini. Na srečo je blato že posušeno. Kamenje, pesek, blato, mivka … vse to je voda prinesla na cesto in čez. Moralo je biti strašljivo. Na posameznih odsekih še vedno odstranjujejo naplavljeni material. Ponekod je še voda, a zaenkrat še ni kritično. Ko je kritično, se ne fotografira, še dihati se skoraj ne sme, da ne bi šlo kaj narobe. Z vzponom se vse obarva rdeče. Punto Alto je na višini 2020 m. Škoda, da ni lepše vreme. M. bo godrnjal, da so vse fotografije motne. Krivo je ozračje, jaz nimam nič pri tem. Hribi so v oblakih. Pokrajina je prazna. Kdo ve, od kod se je vzel ta jezdec?! Izprosila sem si minuto za kaktuse. Mogoče je ustavil tudi zato, ker mu je bil prometni znak tako všeč. A lepe ovinke je z leve že spremljala nevihta. Potem ni bilo več rdečih kamnin in ovinkov. Samo še ravnina. Chilecito je bil prazen in komaj sva našla lokal v strogem centru nasproti parka. Gneče pa res ni bilo. Nasprotja so v Argentini zelo vsakdanja stvar. Presenečen si lahko v pozitivno ali v negativno stran; možnosti so izenačene. Skozi prazno mesto sva šla naprej. Občutek je nenavaden - kot bi bilo nekaj narobe. In spet po praznini … Pokazali so se hribi, v ozadju je divjala nevihta in svetloba je bila neverjetna. Čarobno! Do Santa Marie je še 187 km. Verjetno bodo mokri. Nadmorska višina je še vedno okoli 2000 m, zmrazilo se je in padlo je par kapelj dežja. M. teorija pravi, da je treba hitreje, da ubežiš nevihti. A kaj, ko na sicer prazni in lepi ovinkasti cesti, nikoli ne veš, katera žival je za ali pred ovinkom. In potem se cesta spet zravna … in potem spet ovinki … in potem še voda in blato … in kakšna koza vmes … Dva osla pa še vedno na motorju. Ko je bilo najslabše, ni nihče fotografiral … Prikaži se že enkrat Santa Maria! Po mraku sva uspela v centru mesta dobiti garažo in sobo. V hotelu je bilo pestro. Sprehod po mestu sva zaradi nevarnih okoliščin zaključila ekspresno hitro. V hotelski restavraciji sva naročila večerjo. Bilo je malce čudno, saj sva bila edina gosta, a lakote to ne briga. Potem pa ni imel kdo fotografirati. Vso noč so lajali psi. Spala sva na obroke. 22. dan Santa Maria - San Salvador Po napol prespani noči sledi jutranja rutina, zajtrk in pospravljanje. Pogled iz sobe pokaže drugo stran ulice. M. raziskuje inovativne inštalacijske rešitve in odkimava. Toliko nasprotujočih si podob, kot jih ponujajo manjša argentinska mesta, njihove ulice in hoteli, bi kje drugje težko našli. Pogled z balkona na drugi strani stopnišča se odpira na gradbišče. Predmeti v recepciji med sabo tekmujejo za pozornost. Šefica tudi. (Bilo bi neprimerno, če bi povedala, da si je sinoči v recepciji sušila lase, zjutraj pa urejala nohte …) Garaža je v drugi stavbi na koncu ulice. Ko odhajava, delavci na gradbišču delajo, M. pa komentira, da s stroji res ne pretiravajo. Večino dela morajo opraviti ročno. Jutranji makadam, pritlična šola (kot povsod), pobeljena katoliška cerkev in most čez reko Santa Maria; to so podobe vsakdanjega življenja. Na glavni cesti je spet asfalt. Samo posamezne hiše izstopajo z urejenostjo in ograjami. Za temi ograjami je verjetno bistveno drugače kot pri večini … Santa Maria je mesto na nadmorski višini 1800 m. Leži na obrežju istoimenske reke, kjer so tudi predkolumbijske ruševine. Tu je bilo eno glavnih naselij Indijancev Diaguita iz plemena Yocavils. V naselju Amaicha del Valle je Muzej Pachamama. Pachamama je njihovo božanstvo, ki pomeni zemljo ali mater. S prihodom Špancev in s spreobračanjem v krščanstvo je to božanstvo začela nadomeščati Devica Marija. Ponekod na severozahodu Argentine pa meseca avgusta še vedno izvajajo Pachamama rituale. Ni časa za oglede, ni časa za muzej … greva proti San Salvadorju. S ceste je videti koruzo, trte, tobak, kaktuse, cvetoče grme, pa tudi veliko nanosov kamenja, peska, blata. Posamezne večje in manjše vinske kleti so urejene v različnih stilih in vabijo obiskovalce. Turistov na vinski cesti žal ni videti prav veliko. Izmenjujejo se prizori reklam in revščine. Tudi vreme je kislo, rahlo prši. Ob vsem tem ne sme manjkati policijska kontrola - na obeh voznih pasovih - in po naselju Cafayate še ena, resno organizirana. Potem pa spet praznina. Quebrada de Cafayate, imenovana tudi Quebrada de las Conchas je naravni rezervat. Ta spektakularna soteska je področje slikovitih tvorb v prevladujočih rdečih barvnih tonih. Skozi sotesko teče reka Las Conchas. Turisti se lahko sprehajajo med kamninami in se vzpenjajo po stenah. Sedimentne kamnine so ponekod v plasteh tudi različnih barvnih odtenkov. Nekateri to sotesko primerjajo z Grand Canyonom in pokrajinami Utaha. Ne morem primerjati, ker tam še nisem bila. Med nenavadnimi tvorbami izstopajo t.i. Obelisk, Hudičevo grlo in Amfiteater, kjer je baje včasih možno prisostvovati obredom na čast Pachamame (verjetno bolj v turistične kot pa religiozne namene?!). Tu so odkriti številni fosilni ostanki - fosilne žabe, sledovi dinozavrov, fosilne ribe … pred približno petnajstimi milijoni let naj bi bilo tukaj morje. Tudi midva - dva živa fosila - sva se ustavila za (hiter) ogled. Potem ne veš več, kaj bi gledal. M. pravi, da je itak najlepše gledati z motorja. To je njegova perspektiva ... Začelo je deževati. Poskusila sva ubežati dežju. Še dobro, da sva mimo rdečega peska in blata. M. je presenetil s postankom za kosilo. Če bo dež, bo pač dež, vsaj lačna ne bova. (Logično.) Potem je peš naredil obvoz do vhoda. Prostor in hrana sta stvar okusa. (Sama sem ostala lačna. Če v Argentini naročiš dobro zapečeno meso, imaš dve možnosti. V boljših restavracijah ti bodo povedali, da oni tega ne delajo. V navadnih ti bodo rekli, da ni problema, seveda, dobil pa boš … recimo temu rožnato, čeprav je bilo krvavo!) Mesto Salta je po velikosti sedmo mesto v Argentini. Ima približno 620.000 prebivalcev. Leži 1150 m nad morjem, v vznožju gorovja Andi. Iz mesta na hrib San Bernardo se lahko pride tudi z žičnico. Hrib je priljubljena turistična razgledna točka. (Seveda nisva imela časa …) Tu je bila tudi etapa na progi relija Dakar; leta 2016 se je začel 2. januarja v Buenos Airesu in potekal skozi Argentino in Bolivijo. Tudi dve leti pred tem je že potekal tukaj. Salto sva videla samo od daleč. Šla sva v manjše mesto San Salvador. Dobila sva slab, a poceni hotel z dobro garažo. Nisva izbirala, ker je bila že tema. V recepciji je bila starejša gospa, ki je rekla, da ima sobe, a morava zjutraj ob 7. uri že ven, ker imajo praznik in potem ne bo čistilk. Mislila sem, da mogoče slabo razumem, pa sem prosila, če lahko ponovi in se ji opravičevala, ker znam slabo špansko. Rekla je, da ni problema, ona pa ne zna portugalsko. Mislila je, da sem iz Brazilije. Potem sva se nasmejali in se dogovorili za odhod ob 8. uri. Hitro sva šla ven, a ni bilo nič odprto, razen trgovine z motorji …in pekarne. Bolje kot nič. Pa še nov sistem sva spoznala - plačaš šefu pri blagajni, da ti listek, da si plačal, in stojiš v vrsti. M. je rekel, da bi še stal v vrsti. Prodajalka je bila zelo lepa … Pa ni bilo nevarnosti. Mudilo se je in strah ga je bilo po temi do hotela. Seveda tega ni priznal. Zaradi slabo osvetljenih ulic se nisva počutila najbolj varno. Le trgovina z motorji je bila dobro osvetljena. Jutri greva v Čile! (konec 3. dela)

Tale vreme je čist prehud za moped Bolš kulo ta teden ... Pravjo da tazadn kilometer sam lucifer z jezikom zraven laufa in ceu cajt najeda ?

Naveličaš se ovinkov (ja, je možno) in zaviješ prot obal, kjer zih naletis na fking noro lepo obalo in se vržeš not (žena ma lepše slike obale, jst neka kamne pa ovi ke sliku) no dva dni obale dost, gremo jutr na ovinke nazaj. Mene sardinija pozitivno preseneča.

To je avstralska izvedba. Down under je vse malo drugače.