Dvorana slavnih

Ponedeljek 4.7. Nov teden. Za ta dan je bil najin plan do jezera Van. Najkrajša pot bi bila okoli 340km. Midva seveda ubereva 100km daljšo v smeri vzhoda ob meji z Irakom potem pa med mestoma Hakkari in Yuksekova proti severu do jezera. Jutranji pogled iz hotelskega okna. Modrina in zaenkrat zmerna temperatura. Lepše ve more bit. Osedlava in nasvidenje Hotel Sefine. Počasi se odpraviva. Posloviva se od Martina, očitno bo odhod malo odložil... Cesta. No tu so se pa štiripasovnice nekam izgubile... Večkrat ob cesti opaziva takšne deponije premoga. Še ena. Zato najbrž tista knapovska na enem od krožišč. Prometa praktično nič. Pa še to le kak osamljen "Dulmiš". Šenoba mestece izgubljeno med hribi. Cesta poteka ob rečici Ortasu a se začne dvigovati in kmalu uzreva razlog. Pogled na jezerce, ki je nastalo. Gradijo nekaj novih tunelov. Glede na odmaknjenost cesta odlična. Kavica! Tu naju med kuhanjem "preseneti" Nacisak. Eden od mnogih, ki varujejo obmejno področje z Irakom. Pojemo par piškotov in popijemo kavico. Potem naju pa povabi v stražarnico na čaj. Ravno ko se poda v svojo "kolibo" pridrvi kontrola v blindiranem vozilu. Prižgejo sireno, nam pomahajo in oddrdrajo dalje... Nacisak naju pomiri "Sorun değil" kar bi bilo po naše "no problem". Najina turška kartica tu ni delovala, nama je pa omogočil dostop do interneta preko svojega WiFi-ja. Seveda sporazumevanje je omogočal Translate. Brez bi šlo le na roke. veselo pričakovanje čaja... evo, sveže zakuhan, vroč... Preden se posloviva, pride mino možak na svojem malem mopedu in se "nastavi" za fotografijo. Kar lep kos poti je če pred nama... Še ena od kontrol. Ja tu so kar pogoste... Pokrajina pa za... uživat v vožnji na seveda prazni cesti... Le kaj počnejo tam gori? Glej, glej teh vojaških postojank je pa malo morje... Se ustaviva za sliko in sva izvedela kaj počnejo. Ne mine par trenutkov, po sestopu iz motorjev, ko vklopijo vse mogoče sirene. Tulilo je kot na ladji, ki se potaplja. Edina slika, ki nama je na tem prelazu uspela. Table nisva slikala. Nič, zajahava in naprej. Sva raje potem slikala v vožnji. sem se bal, da nama bodo na naslednji kontroli pobrisal slike. Pa se na srečo ni zgodilo. Zelo primerno prevozno sredstvo. Kanjoni si sledijo eden za drugim... Do mesta Hakkari je bilo slikovito za vsakim ovinkom nekaj novega... .... Cesta se je počasi dvigovala in počasi sva prispela na planoto na višini cca 1800 mnm ... Prostora je dovolj in turki seveda zgradijo štiripasovnico... Ali pa kar pravo AC. Zadnji prelaz Guzeldere Gecidi je na višini kar 2730mnm Nato pa juriš v dolino... Polijejo s katranom in na debelo posujejo z gramozom. Kdo bi si šel ogledat vse te starodavne gradnje, ko je pa v sedlu tako lepo? Pozdrav mestu Van...

Jah WiFi ni za vsakim vogalom na taki turi...sprememba plana....cesta proti Atyrau je bila zaprta zaradi vaj vojske v bližini, tudi sicer slaba in veliko rekonstrukcij, zato smo morali proti severu na prehod Ozinki dodatnih 1k km, vmes poskusili na obmejni prehod, pa ni šlo, nas posledično zaslišala oficir obveščevalne 😁bilo zanimivo, pa o tem kdaj drugic....pral mas dez al8 +35....naporno.....na prehod Ozinki prišli ob pol 8 zvecer, čez ob 1 zjutraj....v koloni pisana druščina narodov in zanimivi pogovori....danes prvi dan tranzita Kaz 760km, jutri bo potrebo se kaj več, da smo pojutrišnjem v Biskeku, kjer bo dan za počitek, servis motorjev in menjavo gum. V Kaz sem plačal dobrih 10l bencina 3,25€ sem moral se enkrat pogledat SMS banke....toliko o cenah benza na borzah in......

. ... danes mogoče za odtenek mal velik šodra ... in gozdnih poti ... 😮 ... ampak ... jebi ga ... itak morm skoz sam delat 😮 ... Durmitor trip ...👍👍👍

Lahko da sem zato kaj manj vreden, ampak šele včeraj sem se prvič peljal čez Passo Rest. Zato ne vem, kako je bilo pred leti, ampak očitno so pred kratkem tja gor zvozili veliko asfalta. Kar zahtevno za voznike tovornjakov. Želim povedati to, da je preplasten v celoti, na obeh straneh. Sicer pa zanimiv a precej skrit prelaz. Sva pa srečala 3 motoriste.

Nadaljujemo čez Kazahstansko stepo....cca.2500km jih bo do Biskeka......ravnina, ravnina mi in kamiondzije, vsakih nekaj 10km kaka krivinca, cesta OKLAHOMA....poceni benz 20l cca.6€...novejsi BS urejeni kot pri nas, kupis kar želiš, še proizvode amerov.... tankamo 98 bajki delajo OK In kamele na cestah.... Prišli do Aralska, tur z bajki po mestu nato pa v bližnji hotel, tuš in odmor. Pa napolnit vse možne bat snemalnih orodij 🤪 Jutri naprej po stepi...baby puder koristen 😁rita trpi. Danes koristna tudi Coca cola in prepecenc....

. ... danes ... sedemstošestintrideset levih in osemstotrinajst desnih ovinkov po Durmitorju 😮 ... prekruzala sva lep del pokrajine ... 😍 obiskala nekaj jezer ... od takih, ki imajo vodo, do takih, kjer vode nisem videl niti za en štamperle 😮 Odpeljala sva t.i. "Panoramic road no. 2" ... Začela sva iz Žabljaka, vozila v družbi mnogokaterih živali ob cesti, kakor tudi po cesti, na Vražje jezero, vmes pregledala nahitro stanje sedežnice na smučišču, obiskala Kanjon Sušice, Sušičko jezero, Crvičko polje ... in vse dol do Tare ... kjer mi je pa že spet skor rit stran odpadla ... pa sploh ne zarad števila prevoženih kilometrov, kot zaradi nabijanja po tistih razjebanih asfaltkih 😮 ... ker sva imela tudi danes za prespat še vedno isto hiško na Žabljaku, sva morala pač do "doma" prevozit spet še "ene par ovinkov" nazaj ... tko da ... jih imam za danes že res prav vrh glave ... 😮 kakorkoli ... vse z vsem ... še en simpatičen dan na Durmitorju 😊

Sem razmišljal, da bi tale posnetek dal v temo zlo domače živali 😁 Kakorkoli tega na naslednji fotki je bilo na pretek. Prvih 5 do 6 ur še paše kot pravi kolega, potem pa ima človek počasi dovolj 🤣 K sreči Črnogorci niso lih od muh, pa ima skoraj vsak ovinek 'mjesto za odmor*. Da sediš in občuduješ lepote narave. Sicer pa okrog lepot, ja zelo lepi konci, pa čudovite temperature..je kar za obiskat te kraje.

Sva ukradla 3 dni in se zapodila v Dolomite s takšno brzino, da sva na drugi strani še malo "ven zletela". Je pa kar prijalo par stopinj manj, kot pri nas. Pa še malo je deževalo iz sobote na nedeljo, da so bili razgledi v nedeljo še boljši. Sicer pa na cesti niti ni bilo prehude gneče, razen v nedeljo. Takrat pa je treba ubrati pravo smer in tudi ni hudega. Pa ne smeš se pretirano jeziti na "sekače" in "naokolivozeče" ubiralce ovinkov. Ti so pač v večini. Sicer pa sva že pri spustu s Selle Nevee spremenila plan, saj je proti Pontebbi popolnoma zaprlo in sva opustila misel na Mokrine in Plockenpass, ki sta tako ali tako v dosegu enodnevnih izletov. Sva pa zato prvi dan podaljšala v osrčju Dolomitov, kar pa tudi ni bilo slabo. Pravzaprav še bolje. Pa zadnji dan se nama kar ni šlo domov. In ker je bil ravno ponedeljek, sva jo ruknila še čez Predel v Trento pa čez Vršič... Namesto nakladanja pa raje še par zanimivejših slik. Namenoma izpuščam najbolj tipične dolomitske lokacije. Zoncolan Sella di Razzo Kot vse akumulacije, je tudi Lago di Fedaia pod Marmolado grdo izpraznjen. Lahko se sprehajaš po dnu... Spala sva pri 2 kratni dobitnici malega globusa... Izgleda, da obstajajo tudi beli osli... Passo Giovo Passo Pennes Jezero Redona Pa še zanimiv in na novo preplasten Passo Rest

Sedaj pričakujem od teh "inteligentnih" osebkov, da bojo prijavili še kmeta, ki se je s traktorjem s cisterno vozil po oljčniku in gasilcem " kradu" ogenj. Imel sem sodelavca v boju z ognjem na Krasu in je videl policaja v akciji, ki je uspešno zalival posamezna požarišča. Res ni mogel na teren, je pa zalival s ceste.

Lušen dan. Z Bjelašnice sva jo po ozkih cesticah ucvrla na NP Zelengora. Nekje 30km lahko prevoznega makedama je v eno smer. Na vrhu zaokrožila Jugovo in Orlovačko jezero. Se nadihala svežega zraka, napila prave izvirske vode in prečila po makedamu za Fočo. Okrog 100km šoderčka se je nabralo. Potem pa ob Tari čez mejo v Plužine na kavico in čez Durmitor v žabljak. Neprecenljivo. Nekaj mojih vtisov, več bo dodal kolega, ki se bolj potrudi s fotkanjem .

jp, SDS-ovce jezi ker se gasi pozare namesto da bi se maltretiralo ljudstvo. Prekleta golobnjad.

Vojak. Nadzor meje. Za priprtimi vrati, je imel "kopijo Kalašnika" in tudi elektronsko je bil opremljen kot se spodobi. Da je področje mejno, so nama očitno dali vedet na prelazu s sirenami. Nacisak pa je dejal da lahko slikava. V kanjonu tako ni bilo nobenih vojaških objektov, le potoček, skale in njegova koliba. Varno je kolikor sva videla, kot bilo kje v evropi. Mogoče še bolj. Le prisotnost vojske je mogoče za nas malo nenavadna nekatere celo moteča. Razen nedelovanja GPS drugih nevarnosti nisva zaznala. Mogoče le to, da so Kurdi še prijaznejši kot v zahodnem delu turčije. Motorji vedno parkirani zunaj pred hotelom (tudi glavne zelo prometne ceste) pa so zjutraj vedno pričakali tako, kot sva jih pustila zvečer. Edino v Gaziantepu je lastnica namestitve dejala, da ni najboljša ideja, da pustiva motorje na ulici, zato sva jih pustila v garaži.

Nedelja 3.7. Za nama je približno tretjina poti po kilometrih in času. Zjutraj kreneva za njihove razmere zgodaj, da izkoristiva del dneva, ki je bolj prijazen za vožnjo. Zajtrk bo nekje ob poti... Jutranja rutina, vse pripeti na motor in hija... Prijetna temperatura in prazna cesta. Čeprav jo mahava na vzhod sonce v hrbet a ne za dolgo. V prvi vasici pod goro Nemrut si privoščiva zajtrk. Sveže pečen pide in sok na koncu pa še obvezen čaj... Njami... Lastnik pekarne in trgovine nama je lastnoročno pripravil omenjeno. Sonce v obraz. Ja res jo mahava proti vzhodu. Most čez rokav jezera na reki Eufrat. Povsem prazna cesta proti mestu Diyarbakir. Tu se začne veselica, ki jo je @ftp opisal na svoji poti po Iranu. GPS-a in tudi telefona "izgubita satelite". Vendar imajo oznake postavljene dobro in se ni problem znajti... Predmestje Diyarbakir-ja. Ne vem kje v tej asfaltno betonski "đungli" pasejo ovce? V glavnem, midva sva se "napasla" ob cesti v hladni senci... VID_20220703_123252.mp4 Priprava lokalne dobrote Gozleme. Mesto Mardin, za oglede enostavno prevroče... Tudi tule bo v kratkem AC... V veliko mestih so v krožnih križiščih tematske skulpture... Potem pa spet na vroč stepski asfalt. Blizu 40 stopinj je pokazal termometer... Katran se kar lepi po gumi... Spet ena od pogostih cestnih kontrol... Prijazni in radovedni. Od kje? Kam? redko zahtevajo dokumente , nato pa Gule, Gule... Tako sva na cilju. Kurdsko mesto Širnak. Tu naju ujame Martin iz Belgije. Zanimive zgodbe smo si izmenjali... Takole smo parkirali na glavni ulici pred hotelom. Po zagotovilu receptorja bo vse OK in tako je tudi bilo.

Tudi Google se tam ni vozil kaj veliko... Glede na ostali del...

Cesta za np Zelengora. Proti Orlovačkemu jezeru

Danes pranje vesa, pocitek in malo po mestu, ki živi kot da ni vojne. Zelo lep Kremlin, dobra hrana, cene zmerne. Ameri so jih cist xebali, ker se nič njihovega ne dobi😉 Ljudje živijo svoje življenje, kot v EU, vse se dobi, avti solidni, kot pravijo je v mestu veliko nacij in jezikov le preklinjajo in salijo se vsi na ruskome. EU turistov ni, domačini, ko jim je Kaspijsko destilacije za dopust, smo pa bili kot Slo povsod lepo sprejeti kot bratski slo narod. Gostišča in lokali res na nivoju, morda bolje kot kje v "razvitem svetu", vrti se muzka amerov huh 😉 Lep Kremlin Res krasno urejeno mesto, za kdaj it z letalom sem mal na dopust. Jutri naprej za Volgograd, ker moramo delat obvoz cca. +800km ker je zaprta cesta ob Kaspijskem za Kazahstan.

Sf+evo. Po 5500 km jo je še vedno nekaj. Prvi komplet evo, zelo zadovoljen, dejansko boljša od SF+. Tudi kakšen km več bom napravil z njo. Ji pa hitreje postane vroče, sf+ se ni nikoli tako svaljkala..

Domača marelična marmelada😂izpod mojih rok😜 IMG_5621.MOV

Wiiii

Fora čepkov je, da omejijo hrup-bučanje od vetra....motor se pa še vedno prav lepo sliši.

. .... došao je i "konjujedan" 🤣🤣🤣

Drage ženske prosim zberite se v čim večjem številu in udarite konkretno debato- Dež rabimo

zvok ja, hrup ne. Celodnevna izpostavljenost 80db načeloma je tam nekje mejna vrednost, kjer se začnejo poškodbe sluha. Pa pri marsikaterem motorju, kjer nisi skrit za vizirjem, nabijanje vetra popolnoma preglasi zvok motorja. Zdaj, ce uzivas v tem, kar izvoli.

torej bomo dobili tri avijone.......

Glede letal za gašenje. Policist v helikopterju je povedal da je v 8 urah nareil 200 ciklov - torej odvrgel cca. 200 kubičnih metrov vode, medtem ko letalo naredi cca. 10 krogov - odmetov po cca 6 kubikov vode. Letalo je uporabno (pri nas) samo v bližini morja in Bohinjskega jezera, na dolenjskem nima kaj početi. Helikopter je medtem vsestransko uporaben tudi za druge namene, kot so prevozi bolnikov, prevozi s prometnih nesreč, reševanje v gorah, oskrba koč,..., kot tudi gašenje kjerkoli, ker lahko zajema vodo iz montažnih bazenov.

. ... ni nama treba ... ... glih zato pa paše 🤣

A niso z njim razganjali gasilcev, ki so se zbirali brez predhodne najave?

Žreva prah 🤣 np Zelengora, Jugovo jezero

Od Vladikavkaza do Astrakhama, prevozili cca. 650km, skozi Čečenijo nas je dopoldan bolj ali manj pral dez....v Dagestanu pa sonce in visoka oblačnost, prijetno za vozit po neskončnih ravninah, kontrol na cesti, tako na Čeč kot tudi na Dag cestah precej, nobena nas ni ustavila, le pozdravili so nas......prispeli Astrakham, lepo urejeno mesto, zato se odločimo za dan počitka, pranja cot in ogled mesta...

Četrtek 30.6. Šesti dan najinega potepanja. Nekako je vse skupaj postalo že rutina, če ni zajtrka v namestitvi, si ga pripraviva sama, potem osedlava konjičke in kreneva naprej v neznano... Jutranji master chef. Jajc na uč, pardon krožnik Naložena pripravljena na start... Ker še ni prevroče, malo sprehoda... radovednica. Kraški pojavi, slapovi, in sprehajalne potke blizu znanega letoviškega mesta Antalya. Temperatura že raste, še dobro, da bova ves dan vozila ob obali... zelenjavni in sadni vrtovi... Turški samohranilec, se je zelo razveselil par požirkov vode in pasjega cookija. potem pa v nedogled morje na desni... nekam znano... ... ne moreva se odločit kdo bo spredaj? in potem opustijo lepo obalno cesto in zgradijo štiripasovnico... in kar kmalu sva na najini destinaciji Anamur Vozijo policaji vozijo, ubermašine... Sva šla pogledat, če bo večerja Tik preden je ugasnila luč... Najde kdo najin balkon?

Sreda 29.6. Prav zanimiv kraj je bil tale Kayakoy. Turističen na ne preveč turški način. Zjutraj se še pred odhodom malo sprehodiva po okolici... Turistične zanimivosti še počivajo. Da se lahko slikava, vrževa kakšno Liro v škatlico... Potem pa zoped pot pod kolesa... Natankava, vendar naju možakar ne spusti naprej dokler ne popijeva čaj ali kavico na njegov račun. Zares prijazni tile Turki. Par let je delal v Italiji, celo vedel je kje je Slovenija. Mooorjjjeeeee.. Eh, ga že ni več...Je pa zato morje plastike. Pokriti nasadi zelenjave in sadja. Hej ho, Jadranka na kubik ... Ozka soteska preseka gorovje, še pogled na drugo stran, prelepa in zelo obiskana plaža. mogoče je tudi kaj smeti Potem pa spet, kaj čem pisat... slika pove več kot besede... Pa spet morje, pardon olastika... Malo sem prejšnji večer gledal kaj je zanimivega ob poti, ki sva jo nameravala prevozit. Žičnica na Tahtali Olympos Teleferik Kabina kot avtobus polna jadralnih padalcev in turistov Pogled na morje 2365 nižje... Slikica za sponin, še na drugo stran... potem pa nazaj v "dolino". Za nama je prostor v gondoli samo še za enega potnika. Srečno na trdnh tleh, Gondolo so zgradili Švicarji. Takole sva na današnjem cilju... Jutri pa naprej.

Za kak km več s klanca ne rabi povečevat moči....za v klanc pa shujšat kako kilo, pa bo tud prec bolš. Đovk😜

Menda so eni taborniki iz Lepene gasil 😂🤣

...tudi moja...nekaj kozarčkov še z dodatkom mete ...vrhunski okus 😋...

IL si napisu, da bi jago babo pri mir pustIL

@pik1..hude fotke…👏👏👏…mal tist KTM kvari sceno…😝..a bo za zdržat.. a te @DAMI34 se ni preprical v oiler…🤔

Predlagam detajlni pregled ožičenja, morda celo menjava kablov, ki povezujejo akumulator, rele in starter. Preveriti in očistiti vse stike mase (minus polja, aku-šasija, šasija-agregat. Mogoče celo dodat kak kabel med aku in agregat, dodatna masa. Okvara diši po pregrevanju instalacije in slabih oksidiranih kontaktih, mogoče celo izgorele izolacije ali oksidiranih spojev kjer so konektorji stisnjeni na žico.

Jezero Cavazzo, ki je za 100m daljše od Blejskega 1658763888837.mp4 Tudi grabljice za pobiranje oljk so drage, ampak ko enkrat delaš z njimi, vidiš, da na roke nima smisla. 1658763224873.mp4

👍 Ker sem se danes dovolj zgodaj odpeljal od doma, da sem se izognil vročini. 👍 Ker sem pravilno predvidel, oziroma sem se še vedno spomnil, da se med vožnjo proti mojemu obračališču v Idrijski Beli in nazaj domov ne smem peljati po picikl stezi Mokraška vas - Idrija, in tudi med vračanjem domov ne, če se želim domov vrniti z željenimi 25.00 km na piciklovem števcu, brez da bi tega predčasno "odklopil". 👍 Takoj po vrnitvi nazaj domov in prhanju . Zakaj sem se zredil, kljub temu da se toliko vozim s piciklom? Karma. / 👍 / Meteo si - Uradna vremenska napoved: Danes bo sončno in vroče. Jutri bo nestanovitno s padavinami in nevihtami, osvežilo se bo.

Sobota 2.7. Najin tokratni cilj gora Nemrut Dagi. Zjutraj med čakanjem na motorje, naju je prijazno ogovorila ena ZABITA (Mirjam). Popili smo obvezen čaj in na srečo je govorila dovolj dobro angleško, da smo se lahko pogovorili o marsičem... Takole naju pričakata hondici v prijetno hladni garaži... Gaziantep, veliko mesto na jugovzhodu Turčije. Ob najinem odhodu se počasi prebuja v svoj vsakdanji utrip. Povsem naključno srečanje. "Animal doktor" kot je sam dejal, ko sem ga vprašal po stetoskopu, ki ga je imel okoli vratu. Malo pokramljamo na vročem soncu a se mu je žal mudilo k "pacijentki". Svetoval nama je hlajenje v seci ob jezeru, ki je bil oddaljen le kak kiometer od ceste. Pravzaprav ga od tam sploh ni bilo videt. Tipična cesta in še bolj tipična pokrajina. Nepregledne njive žita in tudi že pospravljenega pridelka. Lačni ne bodo... Še ena zanimivost, kar nekaj konvojev težke strojne opreme sva srečala ali prehitela... Ne, ne ni bilo okvare, iskala sva menjalnico (ponavadi je najboljša menjava pri zlatarjih) naju tile možakarji na gumikliniki povabijo na čaj. VROČE. Prav saj sva v Turčiji pa še poletje je... Pridelki (Mi je prišla na misel tista, debel krompir...) V mali trgovinici nabaviva nekaj "potrebščin" preden se poženeva proti gori... Kmalu se asfalt konča in cesta je od tu naprej proti vrhu tlakovana s tlakovci... Evo tu bova prenočila. Raztovoriva motorje potem pa proti vrhu... Zadnjih nekaj metrov je potrebno peš... Pogled nazaj v dolino... Kamne, kot kamne. Se pa vprašam le kako so vse to naredili. Ni bilo TV, telefonov... so pa kamne klesal. Očitno so imeli časa na pretek. Res mogočno za videt. Se pa vprašaš kaj jim je "špilal", da so to potem razbili. Zadnji pozdravi soncu. Panorama ob zahajanju sonca. Zahod sonca nisva počakala na vrhu, cele procesije so se valile na vrh. Mi2 sva počakala malo nižje, je bil kakšno minuto prej in takole je utonilo Sonce.

Danes se je že zjutraj začelo pestro, ko je propeler ostal brez hid olja za sklopko, ki ni delovala in to po super uradnem servisu za exstra ceno....iskala s kolegom po Stepantmindi, na črpalkah nič, nasla v avtopralnici po tem ko sva zbudila lastnika ob pol 10...nato na mejo, nora guzva, po blokadi RF se ogromno prometa odvija tukaj...več km kolone tovornjakov....prerivanje, vse gre na tesno, na mm, dva nerazsvetljena tunela, polna lukenj, zrak da te žge v grlu ko čakaš....med cikcak vožnjo s stransko torbi zapel stebriček ograje in jo skoraj odtrgal, zlomil se je PVC nosilec torbe, dobro uredil z vezicami v H v Vladikavkazu, kjer Spimo. Bili na mejo 10 ur, papirologoja na papirologijo, uradniki vsi prijazni.....samo na dovoljenje za rklaracijo motorjev čakali v vrsti 6 ur. Kaos povsod kljub X kontrol. V Rusiji obcutek dober, ljudje prijazni..... Jutri naprej proti Kazahstanu

Petek 1.7. Nič nas ni strah, če so smučarji z nami (Bela simfonija LF) Sva praktično ob morju, vendar imajo že reklame za bele strmine. Ob cesti se založiva z dnevno dozo sadja, banane... jagode... Limone, eh tega pa ne bova Ob prvi priliki v senci pospraviva vse, preden se ogreje in ne bo užitno. Še malo pa bo tudi na tem odseku nova štiripasovnica. ah, je že... Palec gor, res lepe ceste. Kaj vse se tu vali po cestah. 125 z bočno prikolico... 150ccm trikolesnik... Tale celo z nadgradnjo... ter seveda cela familija na "mopedu". Čelada???? Semafor kot božično drevo...Rdeč, in seveda zelen, težko spregledaš barvo. Očitno sva v mestu arašidov. Jurja ni, je pa blizu... Večkrat videno. Stara cesta, ki ji nič ne manjka, mogoče prometa in zraven nova AC. Najin dnevni cilj mesto Gaziantep. Sedaj sva pa že res kar globoko v Aziji. Tule bova pa težko stlačila motorje za čez noč. Sva jih spravila v podzemno garažo. Center starega mestnega jedra Pozno zvečer, ni ravno nekega nočnega življenja.

V Rusiji na Vladivkavkazu...10 ur na meji....ne veš ali bi se smejal ali jokal z birokracijo, vso osebje in uniformiranci prijazni..za tankat RF super liter 0,9€ kva sta EU in ZDA xebala Rusijo....ljudje so veseli in se imajo fajn.....zeblo nas bo pozimi sam da bomo RF xebal ...bolano

Včeraj smo po "nesreci" prespali v enem hribovskem hotelu, dez megla in cesta do tja drsalnica, blato .... je šlo ..Denalijeve meglenke so definitivno najboljša dodatna oprema kar sem jo kadarkoli kupil za bajk, v noci, megli, dezju naredile dan, ko se ni videlo prakticno nic, avti so imeli prižgane utripalke in vozili za nami. Jutranji pogled Na meji se zadržali predolgo, Tu in Gr širijo mejni prehod... da je odpadlo kampiranje na Stepansmindi pri cerkvici.... Tako smo vzeli sobe...promet v Gr se vedno kaotičen, dvakrat imela s kolegom srečo, da naju ni pokasiral kombi s stranske ceste...zakon mocnejsega niti ne pogledajo samo zapeljejo ven....vozi se na nož in na mm...veliko avtov brez odbijacev, sesutih tako ali drugače....v glavnem japonske znamke, Priusov veliko, tudi takih z volanom na desni....promet gost, že v Tbilisiju dajejejo na stran tovornjake, pa vse do Stepantsminde kolone parkiranih ob strani in kolone na cesti...očitno je ta prehod v Rusijo postal zelo pomemben....za vse. Bomo videli kako bo jutri na meji. Gruzija v mestih umazana neurejena, v hribih pa lepa zelena...gradijo turistične resorte...treking, kolesarstvo, rafting.....turistično se močno razvija.

Zaglavili celo dop na Tu-Gr meji....sistem kaput no elektrica .....povedu uniformiranec Sedaj čez mejo...live In papat Kacapuri

Torek 28.6. Jutro obeta. Končno sva pustila za sabo oblake... Po obilnem tradicionalnem zajtrku jo ubereva naprej... 3,2,1, gremo.... ooo enega će ni več. Prokleta brzina . Ah nič takšnega. Dva motorja malo večja od 150ccm, to je potrebno preverit. Pa smo glede na to, da je govoril malo angleško takoj zašli na motorje. Vozil je službeno NC750. Kako veliki so kraki veternih elektrarn se zaveš, ko so na tleh. Ata.... Le kdo bo živel v vseh teh novih stanovanjih? Prodaja sadja ob cesti... Skoraj za vsakim ovinkom se pokrajina spremeni... Po preteku dovoljenja za v zrak, je dober tudi "za po tleh". ufff, ok ne lovijo naju... Kdaj prispeva? Na današnji cilj, mislim. Evo ga, tu smo. Prava redkost v turčiji, oštarija kjer strežejo šisto pravi PIR. Tudi osebje prav zabavo. Utopia Lodge, nič kaj turško ni delovalo vse skupaj...

Ponedeljek 27.6. Zjutraj ob sončnem vzhodu že na mototrjih in proti TR... Sonce že kuka čez obzorje in počasi ogreva pokrajino. Tranzit po AC proti mejnem prehodu Kapitan Andreevo. Oho Tonček si naju ogleduje, ali pa kaj drugega nepregledni nasadi sončnic... TR, niti ni neke gužve. Tudi tukaj vse "u tren oka" In že sva na drugi strani, smer proti Čanakkale.. Glej glej, še vedno naju lovijo, na srečo le "plastični". Znak poleg pa napoveduje previdnost. (sva še nekaj dožna izpred štirih let). Na veselje obeh, tega na meji niso ugotovil Čaj, kaj pa drugega... Turška kava, e to je pa že malo bolj problem... Tole so zgradili v dobrih štirih letih. 2018, ko sva se peljala mimo, še ni bilo nikakršnih znakov, da bo tule most. Zares veličastno... šele ko se pelješ spodaj, dojameš, kakšnen podvig je gradnja takšnega mostu. Radarji, kontrola hitrosti pri vstopi v skoraj vsako vas ali mesto... Hop na trajekt in na drugo stran. Azija prihajava.... evo je že pripravljena, da ne bo ozstopala Realnost... Pred obiskom Troje sva v Čanakkalah srečala@sunnygirl in njenega spremljevalca, ki sta se tudi potepala po Turčiji tisti čas. Rekli 2, 3, popili pijačko in nadaljevali vsak po svoje... Če že greva mimo pa poglejva še to zgodovinsko zadevo... Hja v filmih je zgledalo precej bolj, kaj naj napišem? Nič vse je opisano na "netu"... Sence se daljšajo za ta dan je to, to. Motorja parkirana v vrtu misva pa v "studiju"... Takole je "Mica" zabeležila dokler je še delala...

Tranzit čez Turčijo Prvi dan 1045km, drugi 678km, tretji 756km Zvečer zaslužen...

Zjutraj iz prijetnega resorta sele ob 9, ker so imeli zajtrk sele ob 8 ☹️ pa prišli ob polnoči, ker smo zamudili delovni čas prvega rezerviranega hotela 😕 Takoj proti Turški meji, kjer smo imeli pripravo na Azijske temperature +40 smo se dobro pretakajo skozi strnjene kone....no na koncu je prišel na vrsto TR naduvani mlad carinik s china RayBankami, ki je postavil kolege na sonce in razturaval njihove kovcke, sam imel srečo, da se je zataknilo na terminalu in bil zadnji, tako, da ga je že minilo Nato Spimo v Bursi, jutri naprej na vzhod...

Prvi dan do Plovdiva vmes malo pomezili v Srbiji. ¾ Eden udarnih vikendov...guzva pri plačilu cestnin in mejnih prehodih. Med Srb in Bulg 7km, najprej 3 koloni, nato 3, nato X kolon....in gurancija ko stigne.....je šlo 👍