Dvorana slavnih

Cat Tien - Cu Chi Zjutraj naju zbudi zbor gibonov, ki poje svojo jutranjo pesem v parku na drugi strani reke. Aha, da ne pozabim, precej s strahom sva pričakovala oblake komarjev, ker je namestitev tik ob reki. Na najino presenečenje ni bilo niti enega. Pravzaprav do sedaj jih še sploh ni bilo nikjer . No, tako je še bolje. Mreža proti komarjem je še vedno original pakirana, da bi le tako ostalo... VID_20230214_062224.mp4 Prav na hitro so končali. Mi2 pa po najinem planu naprej proti mestu Cu Chi. Znana jutranja rutina in že sva pripravljena... Gostiteljica naju zaustavi preden odideva in nama da popotnico... Kuhan sladek krompir in neko vrsto jabolk. Takole sušijo riž. Kar ob cesti, ponekod pa prav na cesti. Naložil je kurjih in gosjih jajc. Kurje v kartonih, gosje pa lar v "refuzi" v bočnih košarah Zeleni Mango... Banane... In še banane, ker je ravno senca, pojeva najino popotnico. Sladek krompir in jabolka, mmmmm okusno. Pa poper Le kaj slika? Spet poper. No malo kasneje si "mica" zamisli neko svojo pot. Nič pa pojdiva. Tokrat ugotoviva, da je res bližnjica in sicer med riževimi polji. Levo in desno riževa polja Na njih pa delavci in čaplje, ki pridno iščejo kobilice in drugi mrčes. Pa še kar riževa polja. Spet malo bananovih palm. Naenkrat pa ozek viseči most preko reke Dong Nai. Razpon celih 100m. Da preprečijo prečkanje večjim vozilom imajo prečno privarjen kar železni profil. Hiše na vodi. Na tržnici ob cesti se zaustaviva, da poizkusiva še en sadež. Dragon's Eye ali zmajevo oko. Mreže za gojenje rib na reki Dong Nai. Čoln poganja enostaven mali enocilindrični dizl. Most preko rokava reke Dong Nai. Tudi tu je med plavajočimi otoki neke vrste lokvanja polno hiš na vodi. In seveda kletk za gojenje rib. Najdeva nekaj malega sence in preizkusiva Zmajevo Oko. Znotraj podobno kot Liči ali Rambutan, zunaj pa glatka poltrda lupina velikosti srednjega oreha. Nekaj prostora za kakšno vrečo še ima. Mogoče pa ne Primerjava. Pa sem mislil, da je moja prtljaga preveč za malo Hondico... Kosilo, petelin na balanci. Cvetovi banan, koliko le pelje? Ponovno prečkava Dong Nai, tu je že pravi veletok. Šleper... Le kako, da ne razpade pod takim bremenom? Kar ne morem, da ne napravim še kakšne slike....

Afne guncat? Ne,ne gume nucat... kdo bo koga? Izid neodločen ker je bremzal ?? jaz pa tudi😇 idi levo, desno je packarija... pa skozi Litijo, (desno je maškara z masko) ajdi ga na geos Izlake pa za spremembo brez krofov domol....

Bao Loc - Cat Tien "Okolo je bliže" mi pride na misel, ko pogledam pot, ki sva jo prevozila danes. Kot sem že zapisal, so odmaknjene ceste tu manj prometne. Tako, da pri vožnji nisi vseskozi napet kot gumica v gatah . Najin dnevni cilj je nacionalni park Cat Tien. Poženeva se v sončno jutro... Skoraj vsi otroci nosijo s seboj mali stolček?? ATTGAT... Sem zapisal kakšne so stranske ceste, evo dokaz... MVI_7872.MP4 Pa še kratek videozapis... Postanek ob plantaži kavčukovca. Je treba malo dušo zmočit... Tudi tukaj so drevesa še v stanju mirovanja. po takem mostu ropota, kot bi peljal vlak. Prispela v najino rezidenco, pogled iz balkona... Najprej se namestiva, nato pa odpraviva proti parku... Tale čolnič naju pripelje na vhod v park. Vstop v park. Tu najameva kolesa za 3 ure in hajd v džunglo... Nekaj časa je pot lepo betonirana Potem pa Res v džungli. Ni druge kot peš ob kolesu. Ponekod se počutim kot vietkongovci, ko so po HCM Trail s kolesi vozili vojaško opremo na jug. Čudo narave, deblo, zračna korenina... ? Nisem botanik. Ho ho, tudi sloni živijo v tej goščavi... VID_20230213_161213.mp4 končno se prebijeva nazaj na cesto in proti izhodu. V daljavi na drugi strani reke se vidi najina "rezidenca". Tako Čoln prihaja po nas par potnikov, da nas popelje nazaj v civilizacijo. Na koncu pa zvečer do najine rezidence.

misliš da so ga kripto investicije tako "zmučle", se boji za maljone @maus? en dva tri bo, boš vidu @pik1...samo hrabro "druže"....

ni on tok str, da pa zgleda tko, je pa druga stvar

Da Lat - Bao Loc ...ko pogledava datume, sva kar malo slabe volje. Čas teče kot pesek v peščeni uri. Kar globoko sva že v drugem delu najine poti po Vietnamu. Danes se z eno vmesno postajo (Bao Loc) spet spuščava na nižje nadmorske višine. Tudi tukaj se pokrajina menja da komaj slediš. Ceste pa, hja bi si včasih le želel kakšnega žrebca več med nogami. Sicer pa Miki in Muri odlično opravljata svojo nalogo. Le v klance se malce upehata. Nič hudega ostane več časa za občudovanje pokrajine in uživanje v novih razgledih. Pack & Go... Ceste v malo bolj oddaljenih krajih so res odlične, pa tudi prazne... Sredi ničesar so si lokalni fantje pripravili piknik. Vsi na "ljutih" mašinah kot mi2 . Talole v dolino se je tudi Murijevih 8 konjičkov razživelo No s temle bi bila pa že prava uživancija. Topoldanska siesta. Tukaj se med 12 in 13:30 vse umiri. Večinoma malo poležijo v takšnih visečih "posteljah", kaj popijejo in malo zadremajo. Kava počasi zori... Takšnih plantaž je cela pokrajina... tule se pa že suši pred luščenjem in potem praženjem. Še kava... Potem pa še plantaže čaja... tu pa tam tudi kakšna sončna elektrarna. Niso tako za nami, kot si mislimo... No spet so naju prehiteli štirje na "pravih" motorjih. Šele druga skupina odkar se voziva po Vietnamu. Res so redki. Ob cesti zagledava ženičko, kako suši poper. Ja čisto pravi poper... tule so sušili pa zelenega... evo po dokaj kratki etapi pred hotelom... Evo, "Bond, James Bond" Tu je že dovolj toplo, da se pred večerom po mestu vozikava kar v kratkih rokavih... Mesa, mesa pa makar pesa

pa naj še kdo reče, da nisem pravi motor kupil

1672503760822927.webm

...likhar spletu pa scentriru kolese...

Znanilec pomladi danes po kosilu v Idrijki Beli.

vidva iščeta en druzga, ne pa motorje da se nau vse skup podražil za kakšen milijon

Gams&roses

Včerajšnja ...

Nha Trang - Da Lat Za pot v hribe izbereva krajšo a slikovito cesto iz obmorskega letovišča Nha Trang v mesto Da Lat na višini okoli 1500mnm.Višina se pokaže predvsem v temperaturi, ki je podnevi cca 10nstopinj nižja kot ob norju. Ponoči pa se je shladilo na okoli 15 stopinj. Sredi mesta se nahaja velik park in jezero, ki je prava turistična meka. Zanimiva je arhitektura samega starega dela, ponekod imaš občutek, da si nekje v Franciji. pozna se vpliv francoskega kolonializma. Po stranskih cestah jo mahneva na podeželje. Nekaj bližje sva že... tole pa ni ravno glavna cesta za Da Lat? MVI_7587.MP4 Ni zato obrneva... Počasi grizeva v hrib, cesta pa mmmm... Okolje še vedno precej "morsko" čeprav sva že kar visoko. Aha še mi sledi. podobnih slapov in kaskad na vsakem kilometru nekaj... povsod tudi polno njihovih "kapelic". Kaskade, slap? zgleda lepo, kako je šele po obilnem deževju? Pogled nazaj v dolino. morje se že lep čas ne vidi več. Prispela na najvišji del prelaza. Ko se spuščava proti Da Lat-u se pokrajina popolnoma spremeni. Borovi gozdovi in precej bolj sveže kot na drugi strani prelaza. VID_20230211_143551.mp4 Ko prispeva v Da Lat se namestiva v Hotelu potem pa malo po mestu... Huuuuu poglej Eifflov stolp Jezero in park. Tudi precej turistično. Ob obali si privoščiva enega hladnega. A greva s kočijo? Še malo kulture... Lepe turistične hiške na obali jezera. Oho, celo kavarno imam tam daleč nekje. @RobiRoberto Tale je pa samo zate. Tu jih vozijo, kot da so jih ukradli

Se zadnji dan. v sredo sva imela ride free day in sva sibnila po suvenircke. Sonce je zgalo na polno, na Playi de inglés je pisalo 27C. Danes je blo vse drugace. Odpelemo v hladu, vozimo v mrazu, ko na 1500NMV pri 6C naletimo na zaporo zarad poledice visje na cesti. Fakit. Verjamemo, obrnemo. Po zadnji pavzi nas ujame kar posteno neurje. 40min? V garazo pridemo premoceni do gat. Ta otok je pac shizofren hlace smo posusili v pralnici, jakni sta nekako odcejeni, cevlji pa znajo prisluzlit kako doplacilo prtljage. https://www.relive.cc/view/vZqN7DwBw3v To je blo to. Plan za danes je na zajrtk, letalisce, benetke, postojna.

Probam sinu dopovedat, da mama vozi Sport Force in je čist OK guma in da za u maline ne rabi Supercorse !

Aha, Jeklene Magnolije? 😜

Včeraj popoldne se je iz kuhinje "po stanovanju širil" vonj po olju. ž

Od tega ne, za uno prej nas je zaskrbel...

Vrhunska družba, morje, topu asfalt in motorji.

Onlajn

Šel pogledat snežno situacijo.... 😅

Da ne bo tema zamrla ... Nekaj vtisov, nekaj dni nazaj 😉 20230126_212527.mp4

Se bi imel vprasanja, ce smem Je za Gruzijo potrebno imeti kak poseben dokument za motor? Kako bi si priskrbel vizo za Rusijo (ko sem sel turisticno z letalom so zahtevali potrdilo o nastanitvi v hotelu) in ali se rabijo se kaki papirji za motor? Pa koliko dodatno stane viza, ce jo dobis tkole po "vezah"? Letos nekaj sanjam, da bi sel do Dagestana pogledat Ekranoplan Lun, ce je se vedno na obali v Derbentu.

Take strokovne članke lajkam. Pred leti je bil podoben članek na temo: "Tovorni promet preusmeriti na železnice". Tip iz fakultete ( no, več avtorjev) za promet je dokazal, da če bi hoteli samo tretjino kamionov na relaciji Maribor - Koper prestaviti na železnice, bi rabili 12 do 14 milijard €.

Za vprežit...

..."drgač pa lahko pride do takih modifikacij ploda pri magnolijah 🙃😜...

...dodana vrednost pri jutranji kavi 😇...

Neki se kuha

Kaj je še nikoli nisi peljal ven iz hiše? 🤣

Rabil bi pomoč, a una mašina spredaj desno ima pireli angel GT al ST?

Po 20k kilometrov sem obupal, da se bo moja koščena rit privadila na ta trd sedež. 🙄 Šel sem na Primorsko in možakar je naredil kot sva se dogovorila. Nova pena, +2cm v višino in 3 v širino. Sprednji zaobljen, da lahko stopim z podplati na tla. Sedež opazno udobnejši, dlih prav in rit vseeno čuti motor. Sopotnica tudi vesela 😁. Cena pa ugodna, bolj kot sem računal -140 novcev.😊 Več feedbacka, ko bo pot do Andore in nazaj 🙃

@motoretro spremljam berem. Ko sem začel potovati sam, sem začel šele zares uživat. Vse ostalo so prilagajanja in diplomacija, pa še psihijater moraš komu bit, ki ne prenese več kot 30 stopinj v kombinezonu.. Parkrat sem se uštel, zato zdaj potujen sam in neizmerno uživam, ne pogrešam nobenega... Vedno pa se najdejo, ki bi potovali z mano. Ko povem pogoje jih 98% takoj odpade, tista 2% pa odpadejo v prvem delu mojega tripa... In tako sem vsa resna potovanja zaključil sam. Resna potovanja zame niso do MNE ali Albanije. Ne želim in ni bil namen koga užalit ali podcenjevat, toda Jadran, Balkan in EU je zame zlajnana zadeva... Če te zanima kaj bolj exotičnega in v rangu do 1 meseca piši ZS... Si pa zelo lepo turo splaniral, mi je všeč in če bo partnerka hotela potovat spet po EU ji bom pokazal tvoj plan. Mislim, da si kar nekaj truda vložil v Trip💪👍 Pa prosim podeli z nami, da ne berem vsak vikend iste štorije okrog Paklenice, sploh od svetovnih popotnikov, ki se več kot 1500km ne odmaknejo od mamic😂 Bom kopiral post, kot vse ostale in ti ga pošljem v ZS, ker gre nekomu v nos moje pisanje, sploh resnica peče, da je joj... 😁😇, zato se moje poste redno briše... Lp

Spoznali smo se naključno na "organizirani" moto turi po Maroku s svetovnim popotnikom, ki smo ga po tednu dni zapustili in šli po svoje, ker smo se dobro zaštekali, bili podobnih pogledov, nazorov..... potem naslednja leta pa v parih prevozili nekaj več tedenskih potovanj, do skrajnega zahoda in vzhoda EU, pa še malo čez. Potem nam je pa padlo na pamet, da bi se šli malo kao moto avanturiste.....kriza moških poznih srednjih let 😜 in smo pričeli razmišljati o osrednji Aziji, Svilni cesti, Pamirski visoki cesti. Potem je prišla korona in smo bili malo v leru.....ko se je poslovila pa smo pričeli nekoliko bolj intenzivno s pripravami....name ja padlo planiranje rut in zbiranje info.........forumi, portali, YT, pogovor s tistimi, ki so to že prevozili...HVALA dr. Kokalj tako, da jih je bilo glede na spreminjanje okoliščin okrog 20......odpeljali smo seveda 2X varianto vseeno pa bilo nepozabno. Priprave motorjev in opreme, gume, orodje.....potem se je zakompliciralo z Rus turističnimi vizami, za 2x vstop, ker nismo natančno vedeli kje in kako se bomo lahko vračali, s pomočjo diplomatskih vez smo jih pridobili dva tedna pred planiranim odhodom, celo potovanje je vseskozi nekako viselo v "zraku".....ko sem se zgodaj zjutraj odpeljal od doma, mi še ni bilo jasno, da dejansko odhajam na dolgo moto potovanje. Potem se ja pa vse tako dogajalo, da ni bilo čas misliti na karkoli, adrenalin je naredil svoje, neke hude utrujenosti ni bilo, vse neplanirane preizkušnje smo uspešno premagovali in se prilagajali situaciji, res super ekipa. Tako, da bo potrebo spet kaj potuhtat Na našem Zasavskem portalu sem spisal " kratko nadaljevanko", nekoliko bolj podrobno sem zajel dogajanja v časovnem redosledu, kot tukaj na MS, kjer sem nekaj, kolikor sem lahko, pisal sproti, nekaj za nazaj, ni bilo vedno možnosti, za kaj več....... Za skrajšat kak dolg zimski večer https://savus.si/kategorija/mnenja/moto-avan-tura-azija-2022/page/2/ https://savus.si/kategorija/mnenja/moto-avan-tura-azija-2022/ SREČNO

Baku, samo še 3700km do DOMA....Po tem, ko smo se namestili v hotelu, v mestnem jedru Bakuja, smo tokrat, preko receptorja najeli bolj komfort taxi, tak, da smo se štirje deci lah spravili vanj, brez telovadbe in možakar nas je pridno prevažal po mestu, dobro smo si lahko ogledali vse stare in nove znamenitosti…res lepo urejeno čisto mesto, ne daje občutka nekega instant gradbeništva, ki služi predvsem za postavljanje državnega vodstva, ne pa za dobro počutje prebivalcev, turistov….Baku je res prijetno mesto, mesto z dušo.....nova arhitektura je zelo dobro povezana s staro, tako ne odstopa in daje občutek povezanosti z zgodovino, družbo, tamkajšnjim življenjem….dobro smo se počutili tam, cene hrane in storitev so v primerjavi z našimi nizke, vidi se, da ljudje živijo dobro, policija se vozi z novimi avti prestižnih znamk iz Nemčije, vemo s čim se vozijo naši fantje.....država svoja naravna bogastva v obliki fosilnih goriv dobro trži in zanimivo, nekaj imajo od tega tudi državljani, kljub temu, da jim vlada kao diktator, država pa v vojni z Armenijo, pa kljub temu se v mestu vozi tudi dirka F1, v Moskvi se ne bo, ker.....slučajno smo v starem delu mesta uleteli v oštarijo z roštiljem, kjer sta papala tudi dva huda predsednika Mesić in Putin, kar je lastnik lokala ovekovečil s slikami na zidu. Dobro, okusno, cena sitnica....Pozno popoldan smo se s črnim, diplomatskim kombijem udobno odpeljali v port, ki je oddaljen nekih 50km od Bakuja, ko smo prispeli, je trajekt ravno pristal. V dobri uri smo uredili vso papirologijo, bajke na ladji pa sami odgurtnali, ter odpeljali na kopno, da se nebi slučajno, komu od zaposlenih v portu zaluštala vožnja z motorjem na kopno, posledice pa bi lahko bile.... ob sončnem zahodu smo prispeli v Baku, pred pred spanjem smo si privoščili še hladno pivo s pogledom na lepo osvetljeno mesto, nočno življenje je tam živahno, ulice polne, ljudje so se zabavali, uživali lajf, z lahkoto bi eno njihovo ulico zamenjal za kakšno na Azurni obali. Zjutraj smo pred odhodom še pregledali motorje, jih naložili in se odpeljali po odličnih cestah, proti Gruziji, upali smo, da na meji ne bo težav, ker nam nihče ni znal povedati, ali sploh lahko po kopnem izstopimo iz države, zaradi še vedno veljavnih koronskih ukrepov, čeprav nas na celem potovanju ni nihče nikjer vprašal o cepljenju in testih. No na Azerb-Gru meji je šlo vse koretkno in relativo hitro, tako, smo bili zvečer že v glavnem mestu Gruzije, Tbilisiju, kjer smo prespali v prijetnem hotelčku na periferiji mesta. Naslednji dan pa smo nadaljevali pot do meje s Turčijo, jo, brez problemov in drame, v treh dneh tranzitirali, kar dolgčas, vozili smo relativno hitro, nad omejitvami, dvakrat naleteli na radar, vendar so na korektni policisti spustili brez kazni, težko se vozi počasi po takih odličnih cestah, omejitve hitrosti v Turčiji pa so za motorna kolesa še nižje kot za avte. V nas se je prebudilo domotožje, ki je premagovalo utrujenost od dolgega potovanja, tako, da smo vozili po cel dan, pot nas je vodila skozi centralno Turčijo, tudi preko visokih prelazov na višini našega Triglava peljejo odlične ceste.....da smo se izognili zastojem v ogromnem mestu, smo po severni strani obvozili Istambul in z nekaj čakanje, ter prerivanja med kolonami, smo prečkali mejo z Bolgarijo....tako smo se po nekaj dneh tranzita zvečer namestili v hotelu, v obmejnem igralniškem mestecu Svilengrad, kjer sem praznoval rojstni dan....za darilo šlauf z napisom, ki bo visel v moji garaži za evek.....bili smo skoraj doma, poveselili in zalili smo se kot se pri takemu anduhtu mora. Naslednji dan smo stežka, bolj pozno, spravili na noge, zajtrk nam ni pasal, kljub temu pa smo konec dneva bili že v Beogradu, kjer smo prespali in se po veliko dneh končno zvečer najedli ˇko ljudi, muškiˇ. Naslednji dan pa smo po AC tranzitirali, čez Hrvaško in bili popoldan že na mejnem prehodu Bregana, neopisljiv občutek, ko so naši umazani škornji po toliko prevoženih kilometrih spet stopili na naša slovensko tla, poiskal sem zastavo in naši fantje s prehoda so nas pofotkali. Naprej smo se ustavili še na BS in se čustveno poslovili, saj so nas poti do doma vodile v različne smeri, ne znam opisati občutkov, ki so se podili po meni, ko sem se peljal po cesti za Savo, od Hrastnika proti Zagorju, po toliko km prevoženih daleč stran, skoraj nisem mogel dojeti, da sem doma....v objemu moje družine sem se končno počutil točno tako, kot sem želel, domače. Lepo je potovati, vendar najlepše je priti domov, se objet z dragimi osebami in se zlekniti na dobro znano sedežno, ter uživati v spominih potovanja. Ta moto avantura in doživetja na tej poti so nas s kolegi združila za vse življenje........taka potovanja nas obogatijo z mnogimi spoznanji, spremenijo tudi naš pogled nas svet in ljudi, ki prebivamo na naši lepi zemljici. Vsem, ki razmišljate, sanjate o takem, pravem potovanju, pa predlagam, da udejanjite misel Mrka Twaina: Čez dvajset let boš bolj razočaran nad stvarmi, ki jih nisi naredil kot tem, kar si. Zato odveži vozle in odjadraj iz varnega pristana. Ujemi veter priložnosti v svoja jadra. To je bilo nekaj utrinkov live s poti in nekaj še dodatno Le enkrat živimo to življenje in to pre-kratko. SREČNO