Dvorana slavnih

8.7.23 Serra da Estrela Nature Park Že včeraj so ceste nakazale, da se splača kak dan več ostati v tem nacionalnem parku. Odločitev je padla, da ostaneva še en dan in se brez prtljage zapeljeva naokrog. Naravne kamnite skulpture ... ko se ozreš nazaj od koder si se pripeljal... Dobro jo podpri, da ne zgrmi v dolino Mora biti pa tule huda zima?! Čisto slučajno uletiva na en vaški "mototreff". Lesena sprehajalna pot v dolini reke Mondego. Precej tega je tistih krajih... Kam??? "zašla" v skoraj popolnoma požgano pokrajino. Ceste pa... mmmmm Spet v hrib... pogled nazaj... in naprej. Tukaj se je začel odsek McAdama. nič pretresljivega, lepo prevozno. Pogled nazaj na "belo črto". Spet na trdnih tleh visoko v gorah. cca 1800mnm. V skalo vklesana kapelica. Sva že na robu megličastih oblakov... Zadnja serpentina, Preden sva pred vrhom... potonila v meglo. Bila je tako gosta, da se je kar luknja delala za mano . Pri hotelu pa Sonceee in osvežitev s hmeljnim napitkom. Po osvežitvi malo sprehoda po okolici... A jo pahnem v dolino? Pocasi se je Sonce začelo poslavljat...

Včeraj pa malo do slane vode... Preko hribov do Jurja... Nazaj pa zaradi gužve v Senju pri pumpi v hribe... Na koncu pa še malo kolegov "leteči fotel" preizkusil... Spet okoli 500 uživaških.

V petek pa še malo "študentskega" preluftat... Našel dvojčka... mal na Grobnik pogledat... Preko Plominke... Nato pa po bljižnici... Iz Lupoglava nazaj v SLO... V Hrastniku pa v soju poznopopoldvevnih sončnih žarkov tankanje in nato domov. Čez petsto se jih je nabralo.

Jaz sem jo prevozu leta 2012 in to z ninđo ... no problemo ... še ni bilo tok medvedov ... polagu k na ridah .. evo me na kolenu

...še eden več z jasnovidnimi sposobnostmi 🤣...

Če ste prejšnji večer po kolenih šli, pol je naslednje jutro rado megleno....🤣

Včeraj ob štirih iz Monakovega (v bistvu Oberschleisheim) po 471 in 304 do Solnograda, Bad Ischla, Liezna, Visokih Tur proti Mariboru. V soncu sem se oblekel in ko sem sedel na motor je začelo škropiti. Do črpalke (5 km) sem zdržal, natankal pa sem spet v soncu. Potem pa ves čas sonce, cesta pa mokra kot, da lije. Moker do kolen sem končno navlekel dežno opremo, na avstrijski pumpi pa še plastične rokavice pod letnimi. Ves čas je bilo suho, cesta pa mokra do St. Gilgena pri Wolfgansee. Potem suha do Liezna in spet mokra do vrha Visokih Tur, na južni strani se je končno posušila in je bilo jasno s polno luno do doma ob 23:55 (skoraj osem ur). Google me vodil po dolini Labotnice in nato na Packsattel in Hebalm mimo Lonča proti Gleinstetnu in Arnežu ter mimo Lučan in Jurija do Maribora. Google me je peljal po nekih čudnih ovinkih skozi naselja z omejitvijo 30 (zavij levo in desno in spet levo ...), verjetno najkrajša ali najhitrejša pot. Jaz grem običajno do Volšperka in čez Labot in Dravograd, kar je po Guglu 13 km n 13 minut dlje. Presenetilo me je, ko sem se spuščal iz Hebalm (1400 m), kar ni hotelo biti konca klancu navzdol. Sem že mislim, da bom prišel pod morsko gladino. Prestrašil sem nekaj zajcev, na srečo pa srn in svinj ni bilo (sicer bi spraševal Snečerja koga tožit).

Varnost na prvem mestu 😂

...si kupla?

Uf..groza..z avtom po jadranki...trpiiiiim 🤣

. ... tri štenge nad tlemi

A to je blo takrat, ko vsak zase nismo šli, ne? Ce bi hotel fagarasan pelat po tej strani gor, gre v smeri Scoreu-Curtea, ne? Oziroma, sever jug?

Jaz jo nisem prevozu od severa proti jugu niti od juga proti severu in mi je blo oboje isti šit. 🙄

Še ena več, k ji ne paše več.😂🛌

Jaz sem pred 3 tedni prevozil transalpino s severa na jug, fagarasan obratno.

.

Moto tura po Balkanu 2023. Jaz in Klementina na motorju od doma preko Hrvaške, Bosne, Črne gore, Albanije, Grčije in Makedonije. 12 krat preko meje, cca 3000 km, najvišja točka 1500 mnv, najnižje ob morju, najvišja temperatura 40 stopinj celzija. Fajn je bilo.

Še nekaj slik- Col du Galibier, ostale so malo razmetane. Nisem ravno fotograf.😄

Sem pogledal od Luka66 zapis potovanja, pa sem ga vzel v obzir. 😁 Tako da plan je bil Sestriere-2035m, nato na Col du Mont Cenis- 2083m n.v., potem Col de L'Iseran- 2770m n.v., Col du Telegraphe 1566m, Col du Galibier 2642m, Col d'Izoard -2360m, Col du Vars- 2108m, nato na Maddalena pass - 1996m, na Col de la Lombarde 2350m, ter Col de la Bonette- 2802m,. 😁 Ter še nato čez dolino Verdon in reka Var, ter na koncu se na prelaz Mont Ventoux-1910m. Vmes nas je razvajal vonj sivke, katero so dlih želi z kombajni. Nazaj pa čez Nico, Monako, kjer so me ustavili policisti- (smo nepriljubljena vrsta tam, naslednji policist ni dovolil vožnjo čez glavno avenijo ob morju 🙄😳🤬), z drago sva spila kofe na koncu Monaka in odšla proti Genovi, kjer je slabo vreme pokvaril obisk tako, da sva obrnila proti SLO. Skupaj 3400 kilometrov. 😉😁 Naučil sem se, da Francozi od leta 1815 (Napoleon izgubil poslednjo bitko) slabo shajajo z angleščino ☺️, hrana je odlična, je pa zelo veliko omejitev 30 v naseljih z visokimi ležečimi policaji. 😕

TET Makedonija....potem pa še skok na hard sekcije TET Serbia in TET BiH...aja pa mal TET Kosovo...2800 km... IMG_4199.mp4 IMG_4315.MOV

Moje mnenje je spanje Novaci, takoj zjutraj Transalpina proti S, potem pa itak ostane Tranfalgarsan S-J

ja, kam pa pridemo brez domišlija…ne mormo vsi isto pocet.

Jelenček....

pa ful meglenih razgledov smo meli https://motosvet.com/tabla/topic/41110-epska-popotovanja-dua-ex-tria-čelos-potopisi/?do=findComment&comment=2370012

Ocitno ste mel se rezerve…ni vsega pobrisalo… Slabo razumes motorizem. To je neclovesko trplenje. In ker trpet ne maramo, je edino smiselno letenje na visini marjetic, drgac nis nc naredu. In ko kej po mosko resis, vedi, babe majo rade brazgotine… Ideje blazno tezko usklajujem z nemogoco motnjo koncentracije. dva mesca nazaj sm bil 100% de greva z gospo jeseni v Abruzzo, ene tri tedne zivim v prepricanju de se bova s kolegom pelala v romunijo, dnes je prisel postar…

Ne.... na "floh"....

. ... jest sem ga tud enkrat odpelu ... čeprov ne vem ne kdaj, ne od kje in ne kam ... vem samo, da sta bla še dva modela zravn ... ... en, k se orientira se slabš kt jest ... in en, k je vse vedu ...baje ps. ... aja, pa zvečer je blo tud fajn ... smo šli tud ful po kolenih

Ja..pa nekak je lepša kontra...drgneš mim medvedov in jezov, se končno vzpeš nad gozdno mejo, se začnejo lepi razgledi..na vrhu je balea jezero in veeelik parking, potem pa slavne ride, ko počas capaš dol. Na kakem ovinku lahko imaš piknik malco itd.. No vsaj meni sede jug sever relacija. Srm bil že 3x, pa ni spremembe. Ni pa za dirkat..je za uživat. Za polaganje je Transalpina in to v obe smeri. Preverjeno.

...za koga 😉?

isto, prejšnji teden

Ob 6 uri odhod iz Maribora, smer Celje, Ljubljana in naprej proti Dolomitom. Do Italijanske meje lepo sončno vreme ter idealni pogoji za vožnjo, ampak samo do Italjansko Avstriske meje. No tukaj se je proti najinem cilju pričelo, vse kar je na nebu se je zlilo na naju. 24.7 dež kot bi vplival iz škafa. Prespiva po 510 kilometrih vožnje z mislijo saj bo jutri bolje. Zbudila sva se v oblačno jutro, pojedla zajtrk in glej ga zlomka, ko prideva iz prenočišča vliva kot iz škafa. Pa saj je vseeno počastila sva spomin na prijatelja, ki ga je pred 13 leti vzela pot cca 1 kilometer iz Arabe. Skoraj 1000 km prevoženih v dveh dneh, lep dogodek zame in mojo ženo.

Čiliram

Boš ti mene jebu... https://fb.watch/m5Xh398qhw/

6.7 Vinhais in okolica Časa imava na pretek in mirna Portugalska vasica je kot naročena, da ostaneva še en dan. Zato se danes napotiva na krožno pot in se brez dodatne prtljage popeljeva po čudovitih cestah. Narediva načrt za približno 200km krožno pot na obeh straneh meje... Krožišče tematsko okrašeno, leva roka kar nekako zasrbi... "freska" na škarpi pove vse... kmalu sva v objemu gozdov... Zanimive risbe na zgradbah. motivi iz vsakdanjega življenja... očitno sva v deželi kostanjev... in kmečkih opravil... Espana, aha, tu bo prav... poslikane ploščice na fasadi kapelice... Kostanj v polnem cvetu... upsss, aha ni pravi... Bližava se meji P/E... Žal, so tu v veliki meri gozdovi uničeni od požarov. Eden na Portugalskem, drugi pa že v Španiji... cesta po španski pokrajini... postanek v senci... spet nazaj na portugalskem... Zanimiva tematika v krožjaku... Sva šla še malo kulturo zganjat. Obiskala muzej v starem delu obzidja... Maketa prvotnega zaselka... Renoviran del obzidja... eden od stražnih stolpov in prijateljsko nastrojeni staroselci Kultura naju je nekako užejala. Preden se znoči, še kak hmeljni napitek...

4.7. Andora - Zizur Mayor Proti večeru se je narava razbesnela kot te dni pri nas. Zato je jutro precej sveže. Upava, da bo sonce čimprej pridobilo na moči in naju grelo na poti, kot se za Španijo spodobi. Bencin je po 1,41€ tudi ostale cene so precej prijazne do denarnic... Zapodiva se proti "meji" in že sva... na drugi strani. Kot ponavadi, opozorila za "divjake" kakšne so omejitve na cestah. Nekaj meglic se še uspečno upira soncu... tudi temperatura se še ni nič kaj dvignila. Pravzaprav pada. Sledovi popoldnevnih in nočnih neviht ob poti. Debeli nanosi toče... Končno pravo sonce, čeprav na tej višini še ni prave "hice". Ko kreneva na drugo stran sva povovno v senci... Proti kanjonom nama pa sonce že lepo kaše pot... čeprav ceste še ni osušilo. Kavica se prav prileže... ponovno bolj oblačno... Končno se popolnova zjasni in tudi temperatura se dvigne... malo poziranja. "zaideva" na podeželske ceste med žitna polja... polja sončnic... nato pa se v daljavi prikaže najin današnji cilj... Pamplona in nekje na obrobju Zizu Major.

Floh si pa ja, floh.

7.7.23 Vinhais - Serra da Estrela Nature Park Čas je za premik, zato kreneva dalje. Ker nisva ravno navdušena nad obiski velikih mest, izbereva za naslednjo destinacijo naravni park Serra da Estrela. Pakiranje preden sonce dobi polno moč... Vinhais zapustiva po cesti, ki se zgubi med griči namesto po glavni prometnici... Pokrajina se počasi spremeni, voziva po cesti ob umetnem jezeru. uzreva prve plutovce. Tega so že slekli. Ceste, mmmmm. Prazne, nove... Pogled nazaj od koder sva prišla. Nasmeh pod čelado... Nasadi mandljev... Dobra letina. Jipikipaw... Spet spremenba pokrajine. Nepregledni griči vinogradov... celo krožjaka imajo v vinogradu. Panoranski pogled na pokrajino. Nad mestecem Torre de Moncorvo Trajekt? Ne. Turistične barke na reki Douro. Pogled na priveze... Pa so odplutal... Naju pa malo po tem UJEL... V bistvu samo rutinska kontrola. Nič posebnega. Le "Green Card" mu je bila čudna, ker je bele barve Prispela v mestece Seia v vznožju parka Estrela Pozno popoldanski pogled iz najinega balkona. Lokalni čas 20:41. Popolnoma se znoči šele po 22 uri.

Trip po Romuniji je dober stresni test za Nordena. Sam se dobro pelje po vseh luknjah in uživam na njem.

5.7. Zizur Mayor - Vinhais Najina gostiteljica naju prepričuje, naj ostaneva še kak dan več in počakava na dirko bikov v Pamploni. Tako trčena pa tudi nisva, čeprav včasih izgleda drugače. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t79/1.5/16/1f61c.pnghttps://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/tab/1.5/16/1f923.png Zjutraj raje zajahava motorja in kreneva dalje. Kam? Še malo dlje na zahod. Tega reka se je potrebno držati... Napakirava in odrineva. Sence so dolge in dolg dan je še pred nama... Ni neka višina, je pa... Soline!? jp, soline... Bencinska žeja... pa tudi kavica se prileže. Nasmeh pod čelado pove vse... star opuščen most... in nov, na srečo prometa le za vzorec. Večkrat se najina pot križa z romarsko potjo. Zaščitni znak... še malo pa "pobesnelemu biku" pobegneva preko meje... Trenutno še v Španiji, naslednji trenutek pa že na portugalskem... Mejo prečkava skoraj nevede. Na navigaciji sem opazi, da sva v drugi državi in seveda po registrski tablici prveda avta ob cesti. Ozka vaška cesta se hitro spremeni v pravo "dirkališko stezo". Prazno seveda. Po dobrih 60 kilometrih od meje prideva na najin cilj. Parkirava... in se odpraviva na potep po mestecu. In učenje Portugalščine. https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/tab/1.5/16/1f923.pnghttps://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t29/1.5/16/1f602.pnghttps://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/tb0/1.5/16/1f609.png...