Dvorana slavnih

Ponedeljek 15.4 Mong Cai - Ha Long Ponoči kar precej dežuje. Zato imava zjutraj čas za podaljšano poležavanje, da se ceste osušijo. Ko se napakirava, so ceste suhe in dežni kombinezoni lahko ostanejo na svojih mestih. Del poti imava v planu prevoziti ob meji s Kitajsko. Na najini desni se na drugi strani vije modra ograja, na vrhu prepletena z bodečo žico. Zelo na gosto so na ograjah nameščene tudi kamere. Še sreča, da jih delajo Kitajci in so verjetno poceni! Po cca. 500 m za mejnim prehodom naletiva na spuščeno zapornico in na njej znak stop. Iz hiške stopi vojak in naju povpraša (seveda s prevajalnikom), kam sva namenjena. Na a navigaciji mu pokažem najino končno destinacijo Ha Long. Vmesno pot do cilja pa spretno zakrije. Po tehtnem razmisleku in premlevanju, nama le odobri pot in dvigne zapornico. Odpeljeva se naprej, vendar v naslednjem križišču skreneva desno. To pot sva vojaku zamolčala, ker se vije tik ob meji. Verjetno nama ne bi dovolil, v kolikor bi vedel za najin namen. Kmalu se lepa cesta spremeni v gradbišče. Kar precejšen del poti se voziva po prašni cesti, občasno tovornjaki in delovni stroji poskrbijo za to, da sva prašna tudi midva. Na drugi strani prelaza v dolini opaziva ženske v čudovitih nošah. To so ženske iz etnične skupine Dao Thanh Phan. Marljivo delajo na riževih poljih. Nekaj vasi naprej pa zavohava znan vonj, a ga ne znava razvozlati. Na velikih površinah so sušili nekakšne ostružke. Za cesto opaziva ženico, ki strga skorjo iz manjšega debla. Ustaviva se pri njej in vzamemva košček v roke in povonjava. Ženska odlomi košček lubja in ga da v usta. S kretnjo nama nakaže, naj to storiva tudi midva. Seveda, cimet! Samo drugačen, kot sva ga navajena iz Šrilanke. Okus je skoraj pikanten, zelo oster. Kasneje opaziva, da se celotne vasi ukvarjajo s pridobivanjem cimeta. Prejšnjič sva izbrala novejši del mesta Ha Long za najino prenočišče. Tokrat se odločiva za starejši del, ki nima tako ogromnih stolpnic. Seveda sledi še potep po okolici in zvečer debatni krožek na terasi hotela. Po pakiranju slovo od lastnika hotela. Lep primerek "Eifflovega" stolpa. Tukaj je precej telekomunikacijskih stolpov prav takšne oblike... Ceste so suhe, kot da ponoči ni deževalo. Kitajski zid (no, ograja) naju spremlja del poti, ki jo prevoziva ob meji z državama. Vsepovsod opozorilne table, da se nahajava v obmejnem pasu. Mejni prehod... @SuNa gre še tu probat srečo. UUUPS tole zna pa precej spremenit najin načrt poti... Vojak naju povpraša, kam sva namenjena. Na navigaciji mu pokažem končni cilj, Ha Long. In spusti naju naprej. Že po dobrem kilometru jo mahneva desno. Po daljši poti, ob mejnem pasu naprej. Kar dobršen del ceste renovirajo. Ko naletiva na kak tovornjak, ga prehitiva v klanec, ali pa počakava in narediva kakšno fotografijo. Dela potekajo na odseku proti vrhu prelaza... Znak pove vse... Bova kasneje dala besedilo v prevajalnik, sedaj pa hitro mimo. Vseskozi pa naju spremlja modra ograja, na meji med državama... Lepo vijugasto speljana cesta, naju spomni na lani prevoženo (HCMC) prav užitek se je bilo zapeljati po njej. Pri postanku zagledava te betonirane stopnice. Le kam vodijo? sicer precej zaraščene... Do mejnega kamna. Visoka ograja z bodečo žico in seveda nadzornimi kamerami... Tako blizu in hkrati daleč stran. Varnostne kamere so nameščene vsakih nekaj 10 metrov. Le kdo pregleda vse te videoposnetke in kam jih shranijo??? Ko prideva v okrožje Binh Lieu, opaziva zanimive oprave žensk etnične skupine Dao Thanh Phan. Tik zraven meje s Kitajsko izkoritijo vsak kvadratni meter rodovitne zemlje. Pisane noše s precej nerodnimi pokrivali zanaše pojme. Končni vezeni izdelek po zaključku ni stran tkanine ki jo vezejo, ampak hrbtna stran. Trenutki za počitek in seveda FB.... Le kaj sušijo na teh ponjavah? In to kar ob mejnem kamnu. Cimet. Sveže lubje ima močan okus, skoraj pekoč. Sajgonski cimet, znan tudi kot vietnamski cimet ali vietnamska kasija. Sajgonski cimet naj bi bil, tako kot druge vrste kasije, škodljiv v velikih odmerkih zaradi visoke vsebnosti kumarina. Zopet naletiva na skupino otrok, ki zapušča šolske klopi. Radovedno naju opazujejo in pozdravljajo, ko gredo mimo. Riž so na tem delu šele dobro nasadili. Vsakič, ko zagledava "preveč" otovorjeno Hondico, se čudiva njeni vzdržljivosti. Kmalu zeleno okolico zamenja betonska džungla. In najino nocojšnje zatočišče... Še skok v mesto. Za prečkanje ulice je tole najbolj varen način. Cukra nama sicer ne manka... Ampak. Zanimivi izdelki ... ... lokalnega rokodelca. Gordijski vozel. Na enem stebru elektrika, komunikacije.... Še en krog čez tržnico in nazaj "domov".

Ja se............................................................................................................................................po garaži .......... u pm....kera budala je zdaj naročila sneg

Adv Spirit.

Nekako prazno je tule danes... Kaj se nič ne vozite???

@RobiRoberto hvala za pohvalo. Kilometerske razdalje tukaj res niso velike. Sva pa v sedlu dnevno tam okoli 6 ur. Seveda s prekinitvami, da si napolniva dušo, saj razgledi so tu ponekod res dih jemajoči. Zvečer po večerji in kakšnem se je včasih res težko prisiliti, da na kratko strneš dnevne vtise. Za to, da ste dnevno seznanjeni z najinimi dogodivščinami je pa v bistvu najbolj zaslužna @SuNa. Jaz se malo pošlepam na njene objave na FB.

jst nc ne vem o tem…..🤷🏼‍♂️😃

Ko misliš, da si že vse videl... Ultimativna trawell mašina. Tole še na GS-u ne pelješ...

Nedelja, kot je letos še ni bilo. Capica je dobila prvi letošnji bencin. Tudi Guspa je dala celado na glavo. Kitajski komunikaciji sta se povezali brez težav. Postojna-stari trg pri ložu-delnice-osilnica-medvedje ride-kocevska reka-postojna. 230km. Guspa ni sedela zadej skor pol leta?!?!, od oktobra do vceraj sem naredil 250km, in sem zanalasc usekal precej kljukasto in bol prazno cesto. Ful se mi pozna da sem zadnje tri tedne po operaciji zelo malo migal. Zvecer sm bil sfukan ko de sm gonil bicikl. Kot kaze vreme, je naslednja fura 26.4. Postojna-livorno. Bom navozen k sam satan.

Adv Spirit.

Sobota 13.4. Ha Long - ob obali in nazaj dokler naju vojska ne obrne... Današnji dan nama je načrte prekrižala vojska. Nič tako dramatičnega, kot se bere. Hotela sva prevoziti celoten otok (žal imena zanj ne najdva), a sva skoraj na koncu poti naletela na zaporo in prepoved približevanja. Sva pač obrnila in prevozila pot še v obratni smeri. Cest in prizorov se midva ne naveličava. Nč, pejva se vozit, saj zato sva tu... Striček Ho nima mirnega "spanca". 40 zelenih slonov. Mesto raste v nebo. Steklo in marmor... Sun Wheel. Šele, ko si spodaj vidiš kako je veliko... Budistični tempelj Chùa Bảo Hải Linh Thông Še ena izmed žičnic parkov Sunworld. Trenutno ne obratuje. Gondol tudi tu nisva opazila. Menda drži 2 rekorda. Za najvišji steber in največja dvonadstropna gondola. Spet naravno oko v gori, tako kot Angel Eye v okrožju Trung Khanh. Toda to ni nikjer omenjeno. Se pa nahaja le dobrih 15 kilometrov iz centra Ha Longa Zasaditev ob cesti je lepo urejena. Mangrove ob oseki. Gost koreninski sistem. Le kakšne mehkužce nabira? Plavajoča vasica v zalivu. Mogočni slavolok pred vstopom v mesto. Tudi postavitev napisov za fotkanje je že tu. In mnogo vrstnih stolpičev. A prebivalcev to mesto še nima Zopet odsek hitre ceste. Mogočnih slavolokov je ogromno. Prav tako praznih zgradb. Resortov je tu ogromno, a samevajo. Ups...Hotela sva prav do konca otoka, a žal ni šlo dlje. Tukaj so pa že malo pretiravali s slavoloki. Toplice in spa center Yoko Onsen Quang Hanh In skoraj sva nazaj v mestu. Še čez tale most... Bai Chay Bridge Zanimiva predelava, a žal je z značko Zaj...l. Tudi Akrapovič nalepko je nalepil na okvir. In že sva nazaj. Še v 12. nadstropje na hladnega Saigona Res so usekani na luči... pa na močne hupe v avtomobilih.

S Kove 500x ni popolnoma nič narobe. Narobe je v glavah ljudi.... Narod ne zna več ne šaltat ne odpirat plin ob pravih trenutkih...tako opažam. Pa vecina bi vozili na obratih kot jih ima Golf 2...😆. Mimgrede Aprilia Tuareg je pa meni že od kar je prišel ven zanimiv in "proper" adv motor.....za večino naših bajkerjev nudi še krepko preveč.

red je red

Ali imata VI2 kakšen avtomat, ki Vama po takih čudovitih dnevnih vožnjah, zvečer kar sam uredi fotografije, doda besedilo in objavi v tej temi? Vsak dan med vsemi novimi objavami na tem forumu, vajino objavo prihranim za zadnjo prebrano, ker vem da bo vsebovale najdaljšo in čudovito objavo. Žeklim Vama, da bi imela do konca vajinega potovanja vse potekalo brez večjih zapletov in težav.

Prvi ovinek in je guma čista

Nedelja 14.4. Ha Long - Mong Cai Plan za danes je še malo proti vzhodu. Vse do meje s Kitajsko. Izhod iz mesta poteka po velikih avenijah, tako da ni neke pretirane gužve. Kmalu zapustiva strnjeno mestno območje in že se po čudoviti cesti peljeva proti današnjemu cilju, mestu Mong Cai. Nekje vmes se odločiva, da bova tankala gorivo. Midva marljivo odstranjujeva prtljago iz motorjev, uslužbenec črpalke pa se nama prijazno nasmiha. Ko sva raztovorila najini kobilici in jih pripeljeva do točilnega mesta, pa prihiti in nama začne nekaj razlagati. Seveda v vietnamščini. Ja,ja, karkoli, ti samo toči. Full, Full! Mu z nasmeškom na obrazu odvrnem. Njegova razlaga je vse glasnejša. Očitno misli, da ga bova končno razumela, če bo bolj glasen. Misterijo razjasni prevajalnik. Power off - tắt nguồn skoraj sva se naučila ob nenehnem ponavljanju. Samo kjer si pa prej bil, ko sva imela prtljago še na motorju? Odpraviva se brez prtljage do naslednje črpalke, saj je oddaljena le dobre 3 km. V popoldanskih urah prispeva v mesto Mong Cai, ki meji na Kitajsko. Seveda se zapeljeva vse do mejnega prehoda. Gužve nobene. Očitno jim ni v nekem interesu, da bi se medsosesko obiskovali. Raje se vrneva in se peš odpraviva v bližnji nakupovalni center in na tržnico pred najinim hotelom. Garaža je v prvem nadstropju. Pri nas so ponavadi v kleteh... Tinh Yeu (Love Bridge) s šestimi pasovi. Spet sem oprezal za lokalnimi mehaniki, da namaže verigo. A ve točno v kateri vrečki ima kaj? Sicer se prej "uleže" na hupo a občutek ni najbolj prijeten, ko te prehiti tak velik kamion z 80km/h. Posebej če je nasproti tudi promet. Bencinska črpalka brez elektrike (tắt nguồn) Pozdrav ob prihodu v mesto. Res da je stiropor, samo vseeno je tovor ogromen. Seveda to vleče s Hondo, kot jih voziva midva. Pri nas cerkvene ure, tu pa na vrhu spomenika v krožnem križišču. Tudi to mesto je dokaj veliko. Ni čudno, saj je zadnje večje mesto pred Kitajsko. Pogled na kitajsko stran. Kot da bi tekmovali, kdo bo pozidal večje bloke... Me ne spustijo na drugo stran. Tu se vprašaš, kdo je za železno zaveso?? Utrip na tržnici pod najinim hotelom... Pejva mal pofirbcat. Tofu. Prodajalka čisti školjke. Kolega pravi "še najraje imam skretno, če me scat tišči" Ponudba dnevnega ulova. nekateri krapi še migajo. Pri nas to nebi šlo skozi NIKAKOR!! Mesni oddelek. Perutnina. Ja njihovi standardi okrog hrane in prodaje le te so "malo" drugačni... Sadje v pisanih barvah. Bananini cvetovi in čili. Ingver v sredini. V nakupovalnem centru pa ni da ni. Tu pa je kot pri nas tudi glede hrane... in seveda avtomobilov (na katerega vam tale sliči)? No tole pa so dolgi lasje... Ulična ponudba hrane. Tole je bolj avtentično... Mmmm, @SuNa bo spet prišla na svoj račun. Da ne bo pomote tudi jaz... Rambutan, tudi zelo okusen in predvsem "varen" sadež. Ko se vrneva s potepa, naju spet "opapučarijo" v preddverju hotela. Tu je to kar pogost pojav, da svojo "umazano" obutev pustiš tam.

Še malo materiala od vikenda... ADV spirit ekipa, samo tako naprej! Priporočam vsem! Družba, vodiči, trase in veliko novih znanj in izkušenj... In še en lepo zmontiran video člana kampa...

. ... ps. ... ma folk, pejte se najprej naučit šaltat, pol pa ...

rossi ga bo flikal?

Moji dragi sem včeraj naredil veliko krivico, ker je tudi ona zmeraj spremljala z mano vse najine ljubljenčke in ljubljenke na njihovi zadnji vožnji z nama. Z našo Karmo sva veeelika prijatelja 23 ur in 50 minut na dan , razen tistih 10 / 15 minut, ko jo razčesavam , ker se med razčesavanjem skoraj ves čas trudi, da bi me kar ugriznia v prste , s katerimi jo med razčesavanjem držim v njenem najboljšem položaju za moje delo. Sedaj sva zopet velika prijatelja, in lež na "svojem položaju", na moji levi strani na kavču.

JEbote kripTO

Prepovedano je najslajše. Super za pogledati. Hvala za delitev spominov.

Te Kove 500x ni prepričal? 😄

v levo

Sm si ogledal video in začuda, v nosu se mi je pojavil duh po ribah.

načeloma res ne pride na tekalno površino med vožnjo, na sam rob pa ja in se nato razleze (odvisno od zalivanja) vendar največkrat tam kjer je profil , tam se vidi, ostalo itak spuca cesta. Nikol pa ne vozimo po tistem cm samega roba gume. Torej če res bogato svinjaš z oljem, gre z boka na rob in na tekalno, ampak toliko malo, da je zanemarljivo.

Včeraj sem bil sam svoj mojstr , danes pa preizkus bicikla "z mojo kilemtrsko minimalko" ... ARSO: Danes od severa dež, veter in ohladitev, popoldne in zvečer sneg do okoli 700 m nad morjem. Jutri spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe.

moja guma je dobesedno zalita (pošpricana pa res) z oljem večkrat (sploh ko makedamski prah spiram), pa še ni zdrsnila. Sem se tudi jaz tega bal, sedaj se pa ne več.

Dva starca na staro Hondo Deauville in na pot. Maribor Rimske toplice, Celje, Rogaška in nazaj za Maribor. 220 kilometrov lepega in sončnega vremena. Na Trojanah goriva enaka kot lani.

.

Enmau po sivi cesti, mal več po beli cesti

Četrtel 11.4. Dan brez motorja ali Lan Ha and Ha Long Bay Guided Cruise & Kayak Danes sva Hondici pustila pri hotelu in se odpravila na voden izlet med otočjem Lan Ha in Ha Long Bay. Zaradi velikega števila apnenčastih gora na veličastnih morskih pokrajinah je zaliv Halong postal eden izmed obveznih obiskov vsakega popotnika ob prihodu v Vietnam. Pa pejva še mi2... Najprej nas z avtobusom poberejo pred različnimi hoteli. In nas odpeljejo do luke, od koder bomo krenili... Pisana druščina je na krovu. Najprej se zapeljemo mimo plavajočih vasic. Gužva... Mimo plavajočih vasic... Na "dvoriščih" imajo podvodne mreže kjer gojijo ribe in školjke... Plavajoči del ribogojnice povečujejo z dodajanjem podvodnih mrež. Razlika med plimo in oseko je kar velika. Takšnih turističnih barčic je poln zaliv. Včasih pa lahko ujameš samo delo narave... Ali pa ne... Domačini v mnogih skalah najdejo podobe iz živalskega sveta. Potrebno je kar nekaj domišlije, da tudi mi vidimo, kar opišejo. Osamelec sredi vode. Obiskali bomo eno izmed mnogih plavajočih ribogojnic. Sprva je bilo kar malo težko loviti ravnotežje po ozkih brveh med bazeni. Ostali smo suhi... Vodič nam razloži, katere vrste rib so v mrežah. Prikaže tudi način hranjenja. Po obisku pa naprej med otoke... Na oddaljeni plaži stoji mali tempelj. Opremijo nas z "jopiči" in prepustijo da uživamo med otočki... Pravzaprav, je tudi vodič z nami in nas vodi skozi labirint jam in zalivčkov. Več kot uro smo se preganjali med otoki... Ker nas pograbi lakota smo seveda šli še na kosilo... Tokrat seveda z njihovim "beštekom" Po kosilu pa še na kopanje... Mi2 sva ga preskočila. Voda je tu kar precej, khm nekam umazana... Raje sva se predajala razgledom, ki pa so tudi zaradi meglic bolj tako, tako... Želva!? Tako se menda imenuje tale otok. Otok Cat Dua, bolj znan kot Monkey Island, je znan seveda po opicah. Za trenutek je odložil krmilo, pa sem malo poprijel... Naša kuharica med zadnjimi zapušča čoln. Opazite? Maska... Zvečer pa na balkonu rečeva še kakšno "gospodarsko" seveda brez mask. OSMAND. Moram pohvalit aplikacijo in seveda BV9200. Takole je Duo zabeležil pot med otoki.

Pa še ena globoka od @Buschija

Idealna 😜

Četrtrk 4.4 Ba Be loop Najina namestitev je od samega jezera oddaljena približno 3,5 kilometra. Popoldan sva si šla ogledat kako je z vožnjo po jezeru. Ugotovila sva, da je vožnja po jezeru naravnana na ogled templja na otočku in to je to. Mogoče zanimivo za nekatere turiste, nama pa ni bilo najbolj všeč. Zvečer ob večerji nama je lastnik namestitve svetoval krožno vožnjo po okoliških vaseh, kjer so na pobočjih hribov različne plantaže. Ta varianta nama je kot motoristoma precej bolj všeč, zato se odločiva zanjo. Jezero leži na nadmorski višini okrog 100m. Pot naju je vodila med hribi in dolinami do višine okoli 900mnm. Ceste se kmalu zožijo in poženejo v hrib... postanejo tudi bolj blatne Ja, pot je še vedno prava, greva naprej... Mimo stpničastih teras riža... Še več teras... Mala zajetja zagotavljajo stalen nivo vode na terasah riža. Pravi vietnamski "mini" pujček... blatna stezica vodi do plantaž čaja. Betonska cesta se počasi razširi in spusti v dolino. mimo pripravljenih teras... Tako pripravijo pobočje za razne nasade. vmes sva znotila dva v toplicah... Tu je vse majhno, razen avtomobilov. 90 odstotkov vsega na 4 kolesih so veliki SUV-ji. Tudi standardna opeka je majhna v primerjavi z našimi. Po vrnitvi iz današnje vožnje se zapeljeva še na ogled zaprtega dela ceste, po kateri se bova jutri odpravila naprej... Zapora od 1.4 do 11.4 med 8 in 20 uro... Kljub tabli o zapori ceste je bila prevozna zaradi popoldanskega odmora delavcev. enako bo tudi zjutraj pred 8h.

sreda 3.4. Cao Bamg - Ba Be Lake (jezero) Ponovno je čas za premik in odkrivanje novih lepot Vietnama. Jutro je soparno in vroče, zato se pošteno spotiva preden sploh odrineva na pot. Prav prijetno je sesti za krmilo najinih konjičev in se ohladiti. Okvirni plan je, da si poiščeva spanje nekje v okolici jezera Ba Bể. Tu bova zopet ostala dva dni in se podala v raziskovanje okolice. Jutranja rutina. Hica že pritiska... Izhod iz mesta. Tule se prične 10 (deset) pasovna cesta. Banzaiiiii! Samo kaj, ko je omejitev za motocikle le 40km/h... pa vse s kamerami pokrito. Dajva bolj na izi! Še malo preučevanja spomenikov pretekle zgodovine. A greš na avtobus? Me sprašuje @SuNa Zagleda jezerce v daljavi in seveda morava najti stezico, ki vodi tja. Parkirava pred turistično kmetijo in se razgledava naokoli. Splav iz bambusa, mu je za zaupat? Ribič poskuša srečo. Veslo je veliko kot pri nas lopatka za moko. Privoščiva si jeno kafe... Glej, glej, babe so že čisto blizu. In zaslužen Saigon po končanem prešvicanem dnevu. Kje drugje kot na balkonu sobe s pogledom na riževa polja...

Torek 2.4. Cao Bằng - Loop Danes ponovno start iz mesta Cao Bang. Namen imava obiskati jamo Động Ngườm Ngao in slapove Ban Gioc. Zopet naju je pot peljala tik ob kitajski meji. Ob ogledu naravnih znamenitosti nama je dan kar prehitro minil. Danes ni dodatne prtljage, samo nahrbtnika. Zato je odhod precej olajšan. Prvi postanek opraviva pri domačih rokodelcih. V kovačnici nastajajo različni izdelki. Tudi ženske pomagajo pri ustvarjanju. V glavnem kujejo različna rezilna orodja. Vseh vrst in oblik. Idilična hiška ob vodi. Žal je povsod veliko smeti. Tu odnosa do narave še ni... Most iz bambusa. čeprav ne v najboljšem stanju me je zdržal. Vhod v jamo Động Ngườm Ngao. Jama je bila odkrita leta 1921 in odprta za turizem 1996. Jama je dolga 2769,6m in globoka 61,1m V turistične namene je odprt le del jame v dolžini 945,8m. Kapniški blok ima obliko lotosovega cveta. Ponekod se prehodi zelo zožijo. Sem moral skoraj po štirih... In se na drugem koncu razširijo v ogromne dvorane. Še ena skupna za spomin. Izhod iz jame. Precej višje, kot je bil vstop v jamo. Greva naprej, do slapov. Zaradi poroke so zaprli celo ulico. Ker nisva med povabljenimi, morava najti obvoz. Slapovi Detian ali slapovi Bản Giốc so skupno ime za dva slapova na reki Quây Sơn, ki prečkata mednarodno mejo med Kitajsko in Vietnamom. Slapovi Ban Gioc veljajo za enega največjih in najbolj očarljivih vietnamskih slapov. Pot nadaljujeva vzdolž kitajske meje. Še obvezen postanek ob mejniku. V ozadju na drugi strani je identičen, a ta je kitajski. Naravni tunel, mogoče malenkost povečan. Postanek po poti, In počasi nazaj proti "domu" Glede na precej kaotičen promet, sva do sedaj videla le eno nesrečo. Kmalu bi imela vietnamsko kozo za večerjo Pastir se ne sekira, če bi bila ena manj. Do nastanitve se zapeljeva skozi tržnico. Ni videti, saj sva pozna in je vse pospravljeno.

takoj bom, po 10ih minutah čakanja v prižganem avtu in telefonskem klicu: as že? je odgovor ...že letim kaj težiš. No čez 20 minut je pa že prva informacija..sem že na stopnicah

Zaradi jutranjega ličenja, bi ženske morale imeti 7 urni delovni čas, ali pa bi jim morali plačati devet ur dnevno.

4 sezone oz. 64000km je bil pri hiši GS 850 zato lahko rečem, da ga poznam čeprav sem jih sam prevozil mogoče 1000, ostalo pa moja boljša polovica. GS900 se pelje res veliko bolje. Ne vem sicer, kako je s standardnimi amortizerji, ampak tale enduro verzija je res noč in dan proti 850. Lahkoten kot pony kolo, vzmetenje pa res izvrstno. Čvrsto. Edino kar mene moti, so zadnje stopalke. Če bi bil moj, bi takoj letele dol. Tako kot so pri Aprilii. Je pa na tehtnici še vedno konkreten kos motorja... Za resnejše podvige pretežak. Boš pa imel precej lažjo denarnico. Kar pa se agregata tiče, tistega prirasta konjev nisem zaznal. Sklopka je trša, speljevanje pa lažje. 850 je kar rad ugasnil... na prvo žogo sem imel občutek, da je menjalnik krajši. Pojdi in preizkusi. Ne stane nič. Če imaš težave z Avto Valom, pojdi v Celje. Selmar ima testnega.

Zato pa ima dva para ustnic, enega za prepir in drugega za spravo.