Dvorana slavnih

Agrigento....Sicilija.

Jaz nisem. Mam belo šajbo. Škotsko višavje

Mister, praznik dela se časti. Kdor ne dela, naj vsaj jé. Danes je bil dan pocitka. Ampak nismo sam za na kavc. Laganini giretto panorMico. Nasli skor zastojn bencin, kavico cist bliz vode, in kot bi napisal @MiNa, zasluzeno pivo in debatni krozek na terasi. Kaj bo jutri? Nimam pojma.

A se kdo prepozna?

Žav je bil morje skoz na lev Samo tu par sto metrov na desni, ker kekci za vsako ceno hočjo prodat MB95+ za višjo ceno, normal 95 pa z vezicami zvežejo ročke in obesijo list v okvari ,. In sva naredila krog na drugo stran mesta na drugo črpalko.

Zmontiran normal ECU in tisti pravi air filter namesto EU5 airboxa. Cca 1 uro dela. Evo to je to! Kako lepo motor vleče v tistih spodnjih obratih, na tehničnih zadevah lahko peljem v višjih prestavah, ker še težje “crkne”, kot traktor. Čez korenine ipd. ga čisto enostavno z gasom vlečeš na zadnjo, med 6-8k obratov pa ima še več moči. Zadnje kolo je v 3., 2. prestavi sedaj enostavno powerslidat. Res zanimivo kakšna občutna razlika med prejšnjo EU5 konfiguracijo in trenutno, skoraj drug motor! Revček je bil prej res zadušen 🏍️ Ropota res lepo, glasneje ampak ne preveč. Verjetno bi bil z Titanium izpuhom lahko že preglasen. Zdi se mi tudi da se manj segreva in da lepše vžge. In kar je najpomembnejše, fun factor motorja lahko pomnožim z 2 😂

..za 1. maj šu na Krim pogledat, zakaj ni bilo gor kresa... ...se opravičujem za fotko...šele zdej opazu, da sem falil fokus, ko sem dal gor očala...

Hudica. Ste to vedeli? Šarim pod stolom in vidim ta štift. Ne se hecat. Štift za fiksirat pokrov?!? In capo postane enosed!!? Če bi tako prej vedel...🤣 Po 6ih sezonah in mal cez 60kkm je taljanka se vedno polna presenecenj.

Vtisi z dnevnih voženj! ...pol pa neke polne al pa prazne "talerje" gledam. A se ne vozte, sam jeste? Tri v "letu"...

FB: Sa dobrom motivacijom, granice nestaju. Svaki korak ka vrhu je izazov, ali i prilika da prevaziđemo sami sebe. Nema prepreke koju ne možemo savladati. Snaga volje nas nosi korak po korak. Kada verujemo u sebe, možemo doseći nebeske visine.

A to spada v magistralo? 😁

Lol…o vrjami mi…se je balkanske krvi v meni….poskusam izcediti iz njih kar se da:)

Ne! Na kuharski forum.

Neki podobnega je pr nas...pač druga Švica:

Maldivi 😀

Ni ga tam, v Savudriji v kampu so ga vidli.

Jaz sem tu že od 13.6. 2001 .... kako leta tečejo

Da se čisto navaden orig cilinder dodelat...pa orig auspuh malo dodelat, al pa kupiš novega s protikonusom (cca 70eur) pa zadeva z lahkoto doseže 80km/h, gre lepo tudi v klanec...in vse zgleda originalno. ...maksimalno, kar bi še dodal, je recimo kopija Bing17, koleno naročiš pri JJ Systems, če ne znaš sam...in izgleda skoraj originalno. Jaz imam na svojem ATX Gilardoni 74 kit...ampak to pa zahteva že malo več predelav in dodelav...gre pa mnogo bolje od e90, če se lotiš vse optimizirat...

Kako imam zrukano lokalno cesto tukaj od doma do sihta je cigumigu skor idealno

Kolikor vem ni bilo, dodano na spisek. Itak moram it na servis ker je se nekaj recall-ov za nardit.

Ja. In pa v kolikor še ni bilo narejeno, obvezen update vzmetenja na servisu za verzijo modelov 2018+. Lp, Samo

Prazna vreča ne stoji pokonci 😂

Cerknica tudi

150 kilometrov sem že prevozil s kolesom , 200 pa še ne. Kdaj jih bom prevozil? Nisem se še odločil! Mogoče pred tridesetimi ali še rajši štiridesetimi leti.

Evo pa je doma:)

Slončka smo dali spat, zjutraj od delč pogledali Castelsardo in spizdili v Iglesias. Jadranka bi bila zaprta. Parkirali tik pred dezjem, zdej je zunaj o joj. SS126 je madrfakrsko dobr kos asfalta.

Ni ga ne tam, ne tam...baje so ga videli danes na Etni...

Arhipelag Kornati

Niste razumel. Enduro mam. Mam tri kufre zanjo. Dam use tri kufre dol, mam krosovca z 300 hoda za v hosto. Kopujem potovalko, da se gemitlih pelem, da dam gor radio in led lučke. In, za goldwinko nimam denarja!

Elba 🙃

Četrtek 18, petek 19 in sobota 20 april Hanoi in nato ... Zjutraj se po zajtrku odpraviva še enkrat v staro mestno jedro Hanoia. Parkirava v bližini train street in upava, da naju bosta motorja počakala, brez listkov o prekršku. Prepoved dostopa do železniških tračnic je uradno še vedno "v veljavi". V kolikor pa te kdo od lastnikov lokalov, ki se nahajajo ob tračnicah, povabi na pijačo, te varnostniki spustijo naprej. Sto let stare železniške proge, ki tečejo skozi srce starega mestnega jedra Hanoja, so zanimiva atrakcija za nas, popotnike. Ulica je tako ozka, da morajo vsi prebivalci poskrbeti za varnost svojih hišnih ljubljenčkov, vozil in stvari vsakič, ko mimo pelje vlak, hkrati pa ohraniti normalno vsakdanje življenje na obeh straneh proge. Ko se naveličava, se počasi odpraviva še v iskanje pošte, da oddava kartice in proti domu. Večer zaključiva v gostilni preko ceste. Preden vrneva motorje, sva jih še oprala v sosednji ulici. Res so bili izdatno "impregnirani" z blatom še iz Ha Gianga. Lokalnio pralci so nama za 40.000 VND (cca. 1,48€) oprali oba motorja in to zelo temeljito. Predava motorje, se posloviva in se peš odpraviva po bližnji okolici okrog jezera. Prav huda kaskaderja pa tudi nisva bila, zato raje odideva na bolj hladno lokacijo . Še zadnjič prespiva v najetem studiu. Pakiranje nama ne vzame preveč časa. V tem sva že na ekspertni stopnji. Pri "sosedih" počakava na prihod Graba in si privoščiva še zadnjega Saigona. Šofer je točen in že naju pelje na letališče. Še zadnjič se zapeljeva čez most Nhật Tân in mestu pomahava v slovo. Do naslednjič ... Greva v mesto! Start iz dnevne sobe... Hmm, prepoved? Za naju ne velja, saj ne razumeva kaj piše. Tile "varnostniki" naju kmalu obrnejo. Ampak se ne dava. Uspelo! Zanimiva dekoracija. Nekam znana figurica... Kjub kaosu v prometu, očitno tudi tukaj veljajo neka pravila. Tale jih je očitno kršila. Enkrat sem jaz v ospredju, ... enkrat pa @SuNa... Enostavno se moraš prepustiti toku prometa... Prodajalka cvetja ob cesti. Pošta, končno! Upava, da kartice pridejo v Slo. Lani niso ... Pizza ni slaba, mogoče bi bilo pa vseeno bolje kaj lokalnega. V petek preden vrneva najine konjičke, pa še v motopralnico, kjer poskrbijo da bodo čisti kot ob prevzemu... Tam čajčkajo vozniki taksijev in eden prikaže kako se napolni in kadi njihova značilna tobačna pipa. Po prevoženih 3800km vsi zadovoljni! No sedaj pa še malo peš po okolici... Tukaj stare stavbe dajejo prostor novejšim. Korenine so močnejše od betona. Še en "Eiffelov" stolp sva našla. Težko najdeš svoj motor, saj so vsi skoraj enaki. Vmes se najde tudi kak tak prestižen primerek... Sobota zadnji dan... nisem ravno govornik Čakanje na taksista v bljižni piceriji... Skozi mesto zapelje še skozi nekaj zanimivo okrašenih ulic... nato pa NASVIDENJE HANOI!... Nasvidenje Vietnam!... Že skoraj doma. Nekje nad južnim Balkanom...

Torek 16.4 Ha Long - Bac Giang Tako kot včeraj, tudi danes ponoči močno dežuje. Zato zjutraj malo zavlačujeva z odhodom, vse dokler ceste niso suhe. Mudi se nama nikamor, saj kilometraža za današnji dan, tako kot vse do sedaj, ni pretirana. Posloviva se od lastnikov, ki nama za popotnico dajo še škatlo piškotov. Mogoče sta se hotela odkupiti za tisto sezuvanje včeraj. Spet so nama namreč ob prihodu že na prag prinesli "jugoplastika" natikače. Zapustiva mesto in današnja začrtana pot vodi čez številna naselja, kjer med vožnjo opazujeva utrip vaškega življenja. Nekje na polovici se ustaviva, in si kupiva vsak svoj ananas za osvežitev. Raje kot v trgovini kupiva sadje pri lokalnih pridelovalcih, še najraje kar na pragu njihovega doma, če se le ponudi prilika. Vmes kakšno rečemo, pa nič hudega, če pri pogovoru uporabiva tudi roke, ne samo prevajalnik. Z dobro voljo in nasmehom ni jezikovnih ovir. Po okrepčilu in klepetu kreneva naprej. Nadaljevanje dneva pa sledi v slikah. Sinočnji dež in sonce sta poskrbela za zelo soparno jutro. Ceste so suhe in kreneva iz mesta Ha Long. Zakamufliran oddajnik. Takole pa nas ponekod ločijo od ostalih udeležencev v prometu. Gospa je danes očistila že ogromno ananasov, če sklepam po odpadkih. Pokukala sva v njihovo shrambo in še precej sadežev imajo na voljo. Po sladkem okrepčilu gre hitreje čeprav v klanec. Celo vlak sva prehitela. A sva ga mu le kak trenutek kasneje morala odstopiti prednost. Žeja, tokrat bencinska. Na tej črpalki so izrecno prepovedane Nokie 3310. Le kakšno plastično sadje je v teh nasadih? Guavo menda zavijejo v plastično vrečko skoraj na začetku rasti, da jo zaščitijo pred insekti in škodljivci. "vrata province" Quang Ninh se nahajajo v občini Binh Duong. Že nekajkrat sva se spraševala, zakaj imajo čelade zadaj tak razporek. Za čopek seveda! A ti to resno OSMAND? Pelje naju naravnost na železniški most. S temi ozkimi gumami je kar malo ciljanja, ko zapelješ na most in iz njega. Pod pravilnim kotom gre BP... Ta most si delita tako železniški, kot cestni promet. Seveda je urejen s signalizacijo. Vožnja po nasipu? Zopet pogruntavščina navigacije? Seveda nisva edina... Mogočna vrata s tremi vhodi pagode Vinh Nghiem. Kar tekmujejo kdo bo napravil mogočnejši vsto na svoje področje. Mestna ura sredi velikega parka v kraju Bac Giang. Tale na "gepeku" za razliko od mnogih ni več živ... Tudi v Bac Giangu bova spala dokaj visoko. ????? Tudi sobe s številko 13 v 24. nadstropju ni. Je bolje, da piše 12a. Vraževerje pač! Na vrhu stolpnice s 30. nadstropji. Dnevni razgled na mesto. In še svetleča različica. Z nočno razsvetljavo. Bila sva v dilemi. Ali v vodo? Ali v mesto?

Nedelja 14.4. Ha Long - Mong Cai Plan za danes je še malo proti vzhodu. Vse do meje s Kitajsko. Izhod iz mesta poteka po velikih avenijah, tako da ni neke pretirane gužve. Kmalu zapustiva strnjeno mestno območje in že se po čudoviti cesti peljeva proti današnjemu cilju, mestu Mong Cai. Nekje vmes se odločiva, da bova tankala gorivo. Midva marljivo odstranjujeva prtljago iz motorjev, uslužbenec črpalke pa se nama prijazno nasmiha. Ko sva raztovorila najini kobilici in jih pripeljeva do točilnega mesta, pa prihiti in nama začne nekaj razlagati. Seveda v vietnamščini. Ja,ja, karkoli, ti samo toči. Full, Full! Mu z nasmeškom na obrazu odvrnem. Njegova razlaga je vse glasnejša. Očitno misli, da ga bova končno razumela, če bo bolj glasen. Misterijo razjasni prevajalnik. Power off - tắt nguồn skoraj sva se naučila ob nenehnem ponavljanju. Samo kjer si pa prej bil, ko sva imela prtljago še na motorju? Odpraviva se brez prtljage do naslednje črpalke, saj je oddaljena le dobre 3 km. V popoldanskih urah prispeva v mesto Mong Cai, ki meji na Kitajsko. Seveda se zapeljeva vse do mejnega prehoda. Gužve nobene. Očitno jim ni v nekem interesu, da bi se medsosesko obiskovali. Raje se vrneva in se peš odpraviva v bližnji nakupovalni center in na tržnico pred najinim hotelom. Garaža je v prvem nadstropju. Pri nas so ponavadi v kleteh... Tinh Yeu (Love Bridge) s šestimi pasovi. Spet sem oprezal za lokalnimi mehaniki, da namaže verigo. A ve točno v kateri vrečki ima kaj? Sicer se prej "uleže" na hupo a občutek ni najbolj prijeten, ko te prehiti tak velik kamion z 80km/h. Posebej če je nasproti tudi promet. Bencinska črpalka brez elektrike (tắt nguồn) Pozdrav ob prihodu v mesto. Res da je stiropor, samo vseeno je tovor ogromen. Seveda to vleče s Hondo, kot jih voziva midva. Pri nas cerkvene ure, tu pa na vrhu spomenika v krožnem križišču. Tudi to mesto je dokaj veliko. Ni čudno, saj je zadnje večje mesto pred Kitajsko. Pogled na kitajsko stran. Kot da bi tekmovali, kdo bo pozidal večje bloke... Me ne spustijo na drugo stran. Tu se vprašaš, kdo je za železno zaveso?? Utrip na tržnici pod najinim hotelom... Pejva mal pofirbcat. Tofu. Prodajalka čisti školjke. Kolega pravi "še najraje imam skretno, če me scat tišči" Ponudba dnevnega ulova. nekateri krapi še migajo. Pri nas to nebi šlo skozi NIKAKOR!! Mesni oddelek. Perutnina. Ja njihovi standardi okrog hrane in prodaje le te so "malo" drugačni... Sadje v pisanih barvah. Bananini cvetovi in čili. Ingver v sredini. V nakupovalnem centru pa ni da ni. Tu pa je kot pri nas tudi glede hrane... in seveda avtomobilov (na katerega vam tale sliči)? No tole pa so dolgi lasje... Ulična ponudba hrane. Tole je bolj avtentično... Mmmm, @SuNa bo spet prišla na svoj račun. Da ne bo pomote tudi jaz... Rambutan, tudi zelo okusen in predvsem "varen" sadež. Ko se vrneva s potepa, naju spet "opapučarijo" v preddverju hotela. Tu je to kar pogost pojav, da svojo "umazano" obutev pustiš tam.

Ne ne ni moja ma kaki, sam lih kele k uni ribi pa žaru pa učerajšnjemu dnevu mi je pasala

A tele je res tvoja fotka? K mi zgleda kot profesionalna za kakšno reklamo.

Da dodam še gibajoče slike za boljšo predstavo... Ni bilo videti precej varno, a videz včasih vara. Lučke, lučke, da zasvetijo se ti učke... Večerja pa še plava.

Petek 5.4. BaBe Lake - Vu Linh Včeraj zvečer odločiva, da bova zjutraj preizkusila srečo in se še pred pričetkom del na odseku ceste okrog jezera podala mimo zapore. V kolikor nama to ne uspe, se nama bo približno 160km pot podaljšala za okoli 100 km. Sreča ima rada pogumne in uspelo nama je. Očitno nisva bila edina teh misli, saj je bil ta odsek ceste najbolj prometen v tem času. Ker sva se hotela izogniti večjim prometnicam, naju pot danes spet zapelje med odročne vasice. Z zanimanjem si med vožnjo oglejujeva tradicionalne hiše, še vedno krite z naravnimi materiali namesto modernih kritin. Danes za spremebo moška slika za slovo. Hitro se podava čez zaprt del ceste. Par kilometrov je že asfaltiranih... Delavci nekaj naprej pripravljajo robove in škarpe. Na drugi strani zapore naju že pričaka usmerjevalec prometa. Zapeljeva se še do jezera in ugotoviva, da nama res ni namenjen izlet s čolnom, saj so že sredi jezera. V jutranjih urah je sredi vasic trgovanje v polnem razmahu. Tudi stebla bananovcev, ki ne rodijo več, ne gredo na kompost. Verjetno kot krma živini. Prašne poti imava najraje. Skoraj ne mine dan brez njih. Imava srečo, da je suho... Idilične hiške, značilne za vasice na tem delu Vietnama. Le komu so se tako zamerili, da so jim pozabili urediti ceste? Prispeva do enega od rokavov umetnega jezera Ho Thuy Dien Thac Ba. Sonce pa še vedno nikakor ne predre sivine neba. Vodni bivoli očitno vedno najdejo dovolj blata za užinanje... Prepoved za avtomobile? Le kam bova zopet zašla? Aha, zato ne gre z avti tu čez! Opažena s strani domačinov pa sva skoraj vsepovsod. Prizori, ki naju vedno očarajo. No, ne vsi! Saj videti je lepo, duh ni najbolj prijeten. Peljejo se proti novemu domu... Ali pa končajo na eni od takih miz... Možakarja v trgovini zmotiva med opoldanskim počitkom. V tem delu je zopet zelo razšijena izdelava furnirnih plošč. Zato se ustaviva in si ogledava proces izdelave... Zvečer so po celi vasi natovarjali čez dan na soncu posušene plošče. Ostanki "šiljenja" pa bodo verjetno ročaji za metle... Tole bo najina današnja namestitev... S pomočjo prevajalnika se zmenimo kaj nama bodo ponudili za večerjo. Jp, tehnika nam res poenostavi nekatera opravila. @SuNa pa raziskuje okolico... Js pa hitro za volan domačega "traktorja".... Spala pa bova v mercedes apartmaju... Posebnost: tu zares na veliko ograjah balkonov vidiš vkomponirane znake "Mercedesa". tekst za objavo.txt

Lepo. Tudi midva z ženo imava čekirano pot z pričetkom 11.5.2024 Banja luka, Mostar, Dubrovnik, Sarejevo in nazaj v Mb. Stara po letih in star motor.