Dvorana slavnih

Da vidim ta Solkpass. Alzo, čez Koren, na Feldkirchen, Murau pa Solk. Naprej na Schladming, Tauern, Katschberg, pa na koncu še en krog na HD fešto. Čez Ljubelj nazaj. "Dosadno" v tej Avstriji. Nobenih lukenj na cesti, niti peska. Še s flikami šparajo. Nobenih podrtij ob cestah, nobenih kao počivališč zasutih s smetmi. Posebna kategorija so Avstrijci sami. 🫣 Nobeden ti noče prileteti v škarje, nobeden ti ne privošči testirat zavor, ko spelje iz stranske. In kar je najbolj " bolno"....zavijajo levo, desno in dajo žmigavec. In to 30, 50 metrov prej. Čudaki....zaviješ, pol ga daš, ali pa tudi ne, itak si že zavil ... ali kot je nekoč davno rekel moj sodelavec Gorazd, da ne daje žmigavcev, ker itak ve, kam gre... Kot rečeno, 420 skrajno " dosadnih" kilometrov. Sem pa prvo uro vsakih 10 km ustavljal in tiščal roko pod kardan..🤫..( tema o Stelviu). .Posebna

Gremo na jug...

Še okrog dveh vogalov pa bova doma...

A zdaj veš zakaj se držim SV in SZ? Ker je "dolgočasno"! Tudi danes 420km SV, tja do Srca v vinogradu, pa Golica in vse kar je vmes.

pole pred nevarno rampo

Pripravljam motor za potepanje. Še vreme da se stabilizira in gassss…

Sošolca, manjkala sta med nami GS fahrerji 😉 na Vidergi AMD Izlake HVALA, dobra družba in fajn moto debate. SREČNO

NDH

Sem šele prejle videl tvoj potopis iz podobnih koncev sredi avgusta. Hallstadt pa take " hoch" turistične zadeve ( Solni rudnik tam zraven .) jaz obiskujem aprila ali oktobra, sicer na 4 kolesih, ker ni težav z pakiranjem in čakanjem v vrstah.

Pogozdovanje

Mene pa to, da na plaži ni nobene bejbe med 6 in 70 let. 🥴

Me vem če je žalostno al smešno...

⁸...štejem ofce....

Danes so mi javili, da je prišlo centralno stojalo, zaščita motorja ter meglenke, drugi teden namestim, končno😁

Dobro jutro, Super je. Kot 690 skoraj, sam manj trese.

Res se ne spomnim, če sem si gdaj v Portorožu že privoščil košček tortice, sadni sok in kofe.

Danes sem imel namen iti peš v Idrijo, prevzeti popravljeno kolo, se z njim odpeljati do Idrijske Bele in nazaj domov. Seveda sem naprej preveril jutranjo radarsko sliko padavin. Vendar iz te moke ni bilo kruha in pečenke, ker mi je takrat ko sem se preoblačil v kolesarsko oblačiklo, hčerka prišla povedat, da me je moja draga pri zdravnici naročila na pregled zaradi moje že več kakor en mesec stare odrgnine in še vedno nezaceljene odrgnine na desnem ramenu (padec s kolesom v Cerknu), in tudi medicinski sestri ter zdravnici "ni bilo jasno" zakaj se ta manjša rana noče zaceliti,, zato sem za v ponedeljek dobil "napotnico" za v laboratorij, na "generalno" preiskavo moje krvi. Moja draga bo to verjetno komentirala z besedami "ali je še kje kaj". Ker moje domače vedno skrbi, kadar se kam peljem s kolesom, mi že nekaj časa govorijo naj si kupim novega, ker se bo sedanji Cult med mojo vožnjo enkear cel razpadel, in ko sem prevzemal mojega popravljenaga Culta, sem prodajalca vprašaš, če mi lahko približno pove, koliko bi me stalo približno podobno kolo kakršno je moj Cult, in pokazal mi je KTM kolo, katero stane malenkost več kakor 1.200 €.

Če bi nezemljan pristal na zemlji, bi mislil, da so tukaj glavi psi... To pa zato, ker za njimi ljudje pobirajo dreke.

Nevem kako naj to strnem v misel...ampak...sam tašča je prišla na morje in je jutranja temperatura iz včerajšnjih 28 padla na 23 !

Gledanje kolesarske dirke LA VUELTA po čudovitih krajih "bolj v notranjosti čudovite Španije, me je navdihnila z novo barvo bicikla, ki mi je trenutno najbolj všeč, in sicer rdečo, in takoj sem v googla vpisal besedi kolo cult, da bi videl, če obstaja kakšna fotografija rdečega kolesa cult. Za mojega culta na servisu zaradi težav zz njegovim menjalnikom, do sedaj še nisem dobil SMS sporočila, da je že poravljeno. Vreme za prihodnje dni ni najbolj naklonjeno tudi samo za vožnjo do Idrijske Bele. Danes zjutraj sem se obril, in sicer tako, da sem z desno roko držel brivnik, premikal sem jo pa z levo roko, ker z desno nisem mogel dvigniti braivnika dovolj visoko, zaradi bolečin v desnem ramenu (zlomljena ključnica).

Cvirn skoz šivanko komot vtakne, garažna vrata pa cela obutana 😮 pol jih pa zastop 🙃

Včeraj popoldne je bila v Idriji prava nevihta, z "hudim" dežjem, močnim vetrom, bliskanjem in grmenjem. Sreča zame, ker sem se s kolesom peljal že dopldne. Zadnje 3 vožnje s kolesom sem vozil samo na "srednjem" sprednjem zobniku, ker nisem mogel prestaviti na največjega, zato sem se danes po vrnitvi iz Idrijske Bele odpeljl v Kolesarski center Bonča, z velikim upanjem na "hitri servis", vendar ker je bil v službi samo prodajalec brez serviserja, sem se moral nazaj domov vrniti peš, kar sem tudi imal za možnost, vendar tega ne bi več ponovil, ker sta moji nogi to komaj še zmogli. Ko bo kolo popravljeno bom dobil SMS sporočilo. Danes popoldne se nadaljuje LA VUELTA.

Misel današnjega večera bi bila...ko bom bil suh in bogat:

Danes sem imel v idriji dva opravka, najprej preverjanje "zahtev" moje nove bančna kartice, po tem sem se še odpeljal v Idrijsko Belo preverit če danes moji boleči nogi (mišice zaradi včerajšnjih 55 km) zdržita približno polovično kilometrino kakor včeraj, med vožnjo nazaj proti domu pa sem se ustavil še v lekarni, zaradi mojih "doping tablet", in recept je bil še veljaven, naslednjič bom pa rabil novega, ker vsak recept omogoča tri prevzeme dopinga.

En mali krog... 200km...

Na zadnjem pregledu v Bolnišnici Šempeter mi je Zdravnik vrekel in v izvid napisal, da se je moja zlomljena desna ključnica končno le zrasla nazaj, ampak da moram vseeno počakati z večjimi obremenitvami počakati vsaj še tri mesece, ni pa mi povedal ali v izvid napisal, če vožnja s kolesom tudi spada med večje obremenitve za ključnico, zato sem, "ker sem malo drugačen", danes to preizkusil z vožnjo v Cerkno na kofe, in če bi med voćžnjo začutil, da me zlomljena ključnica bolj boli, bi se takoj obrnil nazaj proti domu. Moja prijazna natakarica v Cerknu, mi je potem, ko sem ji povedal zakaj se že dva meseca nisem pripeljal na kofe, rekla, da se je že večkrat vprašala zakaj se ne pripeljem na kofe. Očitno sem njena redna stranka. Del cestišča zraven ETE v Cerknu kjer sem padel 1. julija, je sedaj že asfaltiran in to sem se danes peljal preveriti. Danes sta me ob vrnitvi najbolj boleli obe nogi, ker sta v teh dveh mesecih "kavča" prišli čistio iz forme. Sledi "TV LA VUELTA".

Ko prvi sončni žarek pokuka izza Velebita:

.

.

Na zrk

Prejšnji vikend mela rezervirani karti za Dachsteinski ledenik Proti Schladmingu čez Obertauren, Flachau, Zauchensee, Namestitev v Schladmingu. V soboto naredila krog okoli pogorja z ledenikom, zavila v planino Stoder, znana po andrenalinskem parku in ziplajnu MVI_0220.MOV Nadaljujeva proti velikanki na Kulmu Naslednja postaja vzpenjača na Krippenstain in znameniti pogled na Hallstatt Skozi Hallstatt pa stoječe kolone in trume turistov. Nemogoče najti parkirišče ali posneti spodobno fotko. Še ena dolina z jezerom na koncu in nima izhoda, naju je čakala v nadaljevanju. Gosau Nadaljujeva proti Schladmingu in Garmin se je odločil, da nekoliko skrajša pot... Na koncu dneva zaslužena večerja v avtohtonem okolju Nedelja. Dan za vzpon na 3000n/m. Cote v kovčke, čeladi na krmilo in priklenit, nato pa v kolono za gondolo. V parih minutah si na gori, potem pa ogromno časa za stanje v koloni in čakanja za fotko na visečem mostu in ogled ledene jame v ledeniku. Če ledenika nebi imeli pokritega z izolacijo in ga umetno hladili, bi ga za ledeno jamo že zdavnaj ne bi bilo... Ker je bilo časa do spusta z gondolo na pretek, sem se odločil za solo sprehod po ledeniku. Žena je bila za ta podvig neprimerno obuta in je fotkala od daleč... Po povratku v dolino sva izkoristila še hotelsko sommerkart in uro obratovalnega časa, ter se v Schladmingu z vzpenjačo zapeljala na progo Planaj. Ponedeljek, čas za pot proti domu. V planu je Solkpass, vendar, ker je km domov malo in časa dovolj, pa se še malo zmišljujeva. Pred odcepom za Solk je še ena neraziskana dolina KlainSolkpass, zato zavijeva in greva pogledat. Kar raztegnjena dolina, poseljena z redko posejanimi domačijami z strmimi pobočji. Posebnost doline je kamnolom SolkDolomit, zato je na skoraj vsakem dvorišču postavljen kak poseben kamen. Dolina se zaključi z plačljivo makedamsko cesto in oznako Naturpark. Ker sva bila bolj na tesno z gorivom sva obrnila. Solkpass, cesta v dokaj klavrnem stanju s sledovi neurij. Potrebna previdnost zaradi nanosov kamenja in prosto se pasoče živine. Nekaj makadama pa vseeno... In tudi grešila sva....Gladko mimo zapore...Če navigacija tako hoče... Kar nekaj grešnikov, mar ne? Od tu naprej pa vse poznano.... Ravno zeblo naju ni... Na Korenskem sedlu pa kolone vračajočih, k sreči kontra nama... Kratko, a sladko!

Zjutraj je malo porosilo...

bemti, si pa spustu štandard

Slučajno sem pogledal na računalnikov datum "na dnu" njegovega ekrana, in videl, da je danes 6. september, šestnajsta obletnica moje življenske polomije.