Projekt Varno z motociklom

[MaraudeR]

...

[MaraudeR]

...

[MaraudeR]

...

[ixs]

17.4.2005

←

pridem pogledat, če ne bom čist gotov ker grem 16.4 na zbor.....

[smc]

Whooohaaa, a po tanovem so na drugi lokaciji MAKSI delavnice?

...pridem zahvisno na drugo... :OK:

[bLuZoNdEr]

Whooohaaa, a po tanovem so na drugi lokaciji MAKSI delavnice?

...pridem zahvisno na drugo...  :OK:

←

no lepo, bo vsa ta zadeva (ki je sicer vredna vsake hvale) malo manj na buzi žur spominjala :D

(nikoli nam ni dobro, a? :grrr ; mal heca mora bit .) )

Popravljeno Marec 27, 2005. Popravil bLuZoNdEr

[Nagaya]

je ze uredu....lepo da samo blondinke opazite...ane, pa koni pa tare pa karmi pa polone pa noben ni opazu.....

:angry2:

mogoce si pa res mal narobe naštelan :whistle:

[Gregs]

je ze uredu....lepo da samo blondinke opazite...ane, pa koni pa tare pa karmi pa polone pa noben ni opazu.....

:angry2:

mogoce si pa res mal narobe naštelan :whistle:

←

Mislim, da anA ne bi bila ravno vesela, če bi se spravil na Koni... ti pa ne, če bi se na Taro... :whistle:

(mal heca mora bit)... :kva2: :grim

[bLuZoNdEr]

je ze uredu....lepo da samo blondinke opazite...ane, pa koni pa tare pa karmi pa polone pa noben ni opazu.....

:angry2:

mogoce si pa res mal narobe naštelan :whistle:

←

:blush: mislim da razen 1 predstavnice, ostala dekleta niste bile z mopedi :blush: (vsaj ne med stožci in tam vas pogrešam :wub: )

Popravljeno Marec 27, 2005. Popravil bLuZoNdEr

[SiR]

emm ... Kaj ima spol obiskovalcev delavnice zveze s samo delavnico?

:afro1:

[gebre]

...posledično večje št. obiska moškega dela prebivalstva :D ...

[bmw]

pa dobr,nije baš za v to temo, je pa vseeno zanimiv prispevek

TUKI KLIK

nasploh bi opozoril na odstavek DINAMIKA SUDARA ,kjer je jasno razvidno in zaskrbljujoče, da mi indijanci redkogdaj pravilno odreagiramo zaradi mentalne bremze v glavi.....

zato bi bilo mogoče pametno več delati na drugih vajah.........

hey,but that´s just me......

PPS: da se ne bi kdo slučajno sprdnil, ker je članek v tujem jeziku (Tadej and co.), za prevod zaračunavam pivo.....

[Društvo MAKSI]

Za tiste, ki pa bi želeli o tem nekaj prebrati v slovenščini, pa objavljamo članek, ki ga je za glasilo SPV MOL Varna pot pripravilo Društvo Motorističnih aktivistov Slovenije - MAKSI. Da ne bo kdo rekel, da nič ne delamo.

>>>>>>>

Prva nezgodnostna statistika dvokolesnikov

Poročilo MAIDS spodbija represivno prometno politiko

24. novembra 2004 je bil storjen pomemben korak v smeri ugotavljanja resničnih vzrokov prometnih nesreč motoriziranih dvokolesnikov v Evropi. Predstavnika ACEM (Association de constructeurs europeens de motocycles, v prevodu Združenje evropskih proizvajalcev motociklov) sta namreč evropski komisiji za transport predala najobsežnejše poročilo kdajkoli opravljeno na primerih prometnih nezgod dvokolesnikov naslovljeno MAIDS (Motorcycle accidents in-depth study, Poglobljena študija motociklističnih nezgod). Gre za izjemno študijo, ki jo je ACEM s podporo evropske komisije opravila na nezgodah v letih 1999 in 2000. Pod drobnogled so vzeli 921 nesreč v Franciji, Nemčiji, Italiji, Nizozemski in Španiji, pri katerih so morali obdelati okoli 2000 podatkov. Resnost poročila zagotavljajo uporabljene metode, saj so rekonstruirali sleherno prometno nesrečo, strokovno pregledali vsa vozila in se pogovorili s pričami.

Hitrost ni edini razlog

Motorna kolesa največkrat trčijo v osebni avtomobil (60% nesreč) v urbanem okolju, drugi najpogostejši trk pa je bližnje srečanje z asfaltom. Zaskrbljujoč podatek je, da v 50% primerov voznik avtomobila motorista ni videl. Tu se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno motoristom podnevi dovoliti uporabo dolgih žarometov ali kakšne druge oblike osvetlitve, kar nekateri že sedaj počnejo na lastno odgovornost in v nezadovoljstvo mimovozečih voznikov.

Prevelika hitrost je redko razlog nesreč, saj je v 70% primerov v trenutku trka nižja od 50 km/h. V 18% nesreč je bila hitrost motoriziranega dvokolesnika večja ali manjša od spremljajočega prometa. Razlike v hitrostih so tako tudi eden povzročiteljev nezgod. Je bil ukrep, s katerim so v Sloveniji voznike koles z motorjem nagnali s kolesarskih stez na ceste, res premišljen?

Vozniki dvokoles so se v 71,2% primerov skušali izogniti trku, vendar so s takšnim početjem v 32% primerov povzročili izgubo nadzora nad svojim vozilom. Večinoma je za nesreče kriv človeški faktor. Za 37% nezgod je bil glavni razlog človeška napaka s strani voznika dvokolesnika. V nekaj primerih je bilo za napako krivo precenjevanje spretnosti, ki jih povprečen voznik dvokolesnika običajno ne premore. Gre za skrajne oblike nesreč, kjer voznik ni imel dovolj časa, da bi se trku izognil. Veliko pove podatek, da je kar za 50% nesreč kriva napačna presoja s strani voznikov osebnih vozil. Če imajo slednji tudi vozniško dovoljenje za vožnjo motornih koles, obstaja veliko manjša nevarnost, da bodo motorista spregledali. V omenjenih 50% nesreč kar 70% avtomobilistov motorista ni opazilo.

Vzrok za prometne nesreče je tudi kršenje prometnih predpisov. Vendar je to krivo za 8% nezgod povzročenih s strani motoristov in kar za 18% s strani avtomobilistov. V manj kot 5% nesreč je bil prisoten alkohol v krvi motorista, kar je v nasprotju z mnogimi drugimi študijami, vendar pa so ti vozniki imeli večje možnosti udeležbe v prometni nesreči.

Slabo stanje cestne infrastrukture je krivo za samo 3,6% nezgod, prav tako na število nezgod malo vplivajo vremenske razmere (7,4%). Nasprotno pa varovalne ograje predstavljajo precejšnjo nevarnost za motoriste, in čeprav niso prav pogosto predmet nesreč, povzročajo hude poškodbe nog, trajno pa prizadenejo hrbtenico in glavo. Študija sicer ne omenja uporabe motociklistom »prijaznih« varovalnih ograj, ampak je to zagotovo področje, katero zahteva dodatne ekspertize. Obstaja upanje, da bo ljudska iniciativa, ki trenutno poteka v Sloveniji, da se na kritičnih mestih namestijo ustreznejše varovalne ograje, v svojih prizadevanjih uspela.

Nošnja čelade učinkovito pripomore k zmanjšanju poškodb glave, saj jo je nosilo kar 90,4% udeležencev obravnavanih prometnih nesreč. Ostaja še problem neustreznih varovalnih sistemov, saj se je 9,1% čelad snelo. Vzrok sta bila napačna pritrditev ali pa poškodovanje sistema zapenjanja med padcem.

Še nekaj ugotovitev

Predelave dvokoles za povečanje zmogljivosti so ugotovili v 17.8% primerov skuterskih nesreč. Med motornimi kolesi je prevladovalo število predelanih klasičnih cestnih motorjev. Dokazov o povečanem tveganju zaradi vožnje drugih vrst motoriziranih dvokolesnikov niso našli. Za manj kot en odstotek nesreč je kriva tehnična pomanjkljivost dvokolesnika. Večina je povezana s pnevmatikami. Niti enega primera nezgode pa ni povzročila tovarniška napaka ali slaba konstrukcija.

Vozniki dvokoles brez ustreznega vozniškega dovoljenja imajo občutno več možnosti biti udeleženi v prometnih nesrečah. Za voznike stare med 41 in 55 let je tveganje nezgode najmanjše, za 18 do 25-letnike pa največje.

90% vseh nevarnosti za voznike dvokolesnikov, naravnih in prometnih, se je tik pred nesrečo nahajalo pred njimi. 55,7% poškodb voznikov in potnikov na dvokolesnikih je bilo poškodb zgornjih in spodnjih okončin. V veliki večini je šlo za odrgnine, raztrganine in obtolčenine. Ustrezna varovalna oblačila tovrstne poškodbe zmanjšajo, preprečijo pa jih ne.

Neustrezna prometna politika

Vsled te raziskave se upravičeno pojavijo dvomi v ustreznost novega slovenskega Zakona o varnosti cestnega prometa, predvsem v ukrepe, ki temeljijo na represiji. Morebiti se bo kdo izgovarjal, da raziskave ne gre posploševati in da ni obravnavala specifike prometa v Sloveniji. To drži, vendar je Slovenija zdaj članica Evropske Unije in tudi svoj promet skuša urejati v skladu z direktivami le-te. To jo vsekakor vse bolj približuje stanju, ki vlada v drugih članicah, zato se da z upoštevanjem izsledkov raziskave morda preventivno narediti še več kot drugje.

Vlada za letošnje leto napoveduje nakup večjega števila fiksnih radarskih sistemov, ki jih namerava namestiti na avtoceste in hitre ceste, najbolj priljubljenem revirju tako imenovanih Pro-Vid. Je res smiselno porabiti toliko davkoplačevalskega denarja za sisteme, ki očitno ne pripomorejo kaj dosti k izboljšanju nezgodnostne statistike, saj raziskava kaže, da se večina nesreč dogaja v naseljih in pri zmanjšanih hitrostih? Ne moremo se znebiti občutka, da služijo le polnjenju proračunske blagajne.

»Zavedamo se, da motorizirani dvokolesniki lahko v veliki meri pripomorejo k večji mobilnosti evropskih cest,« je raziskavo komentiral Paolo Costa, predstavnik Evropske komisije. »Pri zagotavljanju varnosti na ulicah naselij moramo upoštevati povečano število teh vozil. V Evropi je namreč po zadnjih podatkih okoli 30 milijonov motoristov.« To je eden pozitivnih učinkov raziskave MAIDS: Evropi bo mogoče olajšala razumevanje problematike motornih dvokoles pri snovanju politike varnosti cestnega prometa. Vprašanje je, koliko teh direktiv bo zares učinkovitih in koliko jih bodo posamezne članice sploh sprejele. Med bolj neumnimi predlogi je namreč tudi ta, da namerava Evropa svojim članicam dovoliti omejitev dostopa do različnih kategorij dvokolesnikov do 26 leta starosti.

Proizvajalci z dobrimi nameni

ACEM je predstavitev študije podkrepila z objavo načrta, ki naj bi naša priljubljena prevozna sredstva naredil še bolj varna. Po ocenah strokovnjakov gre za dokaj neprepričljive ukrepe, ki med drugim predvidevajo namestitev avtomatskega vklopa žarometov ob zagonu motorja v vse dvokolesnike. Biti bolje viden je dobro, vendar ali je to dovolj? Bolj zanimiva je obljuba, da bodo do leta 2010 vse cestne dvokolesnike opremili z naprednimi zavornimi sistemi. Ali to pomeni ABS ali kaj drugega, niso pojasnili. Raziskave potekajo tudi na področju alarmnih sistemov, ki bi se v primeru težav ali nezgode samodejno sprožili in priklicali reševalce, kadar je voznik sam. Govora je tudi o motorističnih zračnih blazinah.

Poročilo MAIDS je neizmeren vir podatkov. Le upamo lahko, da ga bodo Evropa in slovenska vlada ter proizvajalci motociklov upoštevali pri izboljšanju varnosti voznikov.

Celotna raziskava je na voljo na naslovu maids.acembike.org

Tomaž Lukman

Motoristični aktivisti Slovenije

Popravljeno Marec 30, 2005. Popravil Društvo MAKSI

[bmw]

Za tiste, ki pa bi želeli o tem nekaj prebrati v slovenščini, pa objavljamo članek, ki ga je za glasilo SPV MOL Varna pot pripravilo Društvo Motorističnih aktivistov Slovenije - MAKSI. Da ne bo kdo rekel, da nič ne delamo.

nja....evi ti nelojalne konkurence.....bi vsaj počakal, da dobim kakšno pivo za prevod.....