Kurja čreva ali kokoš od znotraj

[Brrrm]

O Slovenski motoristični transferzali smo preko zime nekaj malega govorili (glej On the road/SMOT)

Danes, oziroma včeraj sem odpeljal prvih 7 mejnih prehodov naše kokoške.

Pričel sem na mejnem prehodu Mežica, ki mu je čez 10 km in 12 minut sledil Holmec. Po 29 km in 39 minutah, vmes tankanje bencina, sem v Avstrijo gledal preko prehoda Libeliče. Do Viča preko Drave sem rabil 17 minut in 13 km. Vzpon na Radelj se je končal po 26 km in 28 minutah. Do Jurija je trajalo 60 minut in 69 km, po ozki bližnjici na Šentilj je pa šlo 14 km in 20 minut.

Izhodišče in konec je bilo seveda CE. Netto (samo med prehodi) sem opravil 161 km v 176 minutah. Brutto (CE-CE) pa 370 km v 398 minutah. Od tega 40 - 50 km v prazno, ker sem hotel v Mežico preko Šoštanja in Zavodenj, vendar me je ustavila tabla "Konec asfalta, vozi previdno", zato sem se vrnil v Velenje in nato gor na Sl. Gradec in v Mežico.

Zelo prijetna vožnja. Srečal zelo, zelo malo motoristov, manj kot 10.

Upam, da Kuro po delih od znotraj obvozim tam nekje do septembra 2002.

Načela, ki jih upoštevam: vozim samo po SLO, vozim samo po asfaltu (no danes me je med Jurijem in Šentiljem presenetilo 10 m makadama), vozim do table Mejni prehod-gibanje omejeno, kjer obrnem, ustavim in zapišem čas in stanje na števcu kilometrov, vozim z Gilerco.

Nslednjič iz Šentilja naskok na kurjo glavo.

Brrrm

[strom]

bravo.. jest bi tud.

LP

[Brrrm]

Ker so vremenarji napovedali lepo vreme v kurji glavi, sem se jo danes odločil predelati.

Gilerco zajahal ob 09:15 uri, dotočil gorivo in jo mahnil na Đentilj, kjer sem zadnjič končal.

Na Đentilju bil ob 10:42 uri in do tja prevozil 84 km. Preveril telefon in odkril, da me je nekdo klical. Ta nekdo je bil Krotilec slonov.

Pot nadaljeval proti Tratam. Iz Đentilja navzgor je 2 km prijetnih ovinkov z novim asfaltom. Na Trate prispel po 17 km in 27 minutah, ker sem se vmes pogovarjal s Krotilcem.

Gornja Radgona ni bila daleč, 20 minut in 19 minut.

Bliţnjica med Radenci in Petanjci je zaprta, zato sem porabil do Gederovcev 48 km in 51 minut. Vmes nenačrtovano dotaknil Mursko Soboto, ker so označbe pomanjkljive.

Cankova je kar za vogalom, vsega 7 km in 10 minut.

Na poti do Kuzme sem pomislil, da sem kje po pomoti zavil na avstrijsko stran, ker je bila cesta ob času kosil poln Avstrijcev in gostilniđka parkiriđča tudi. Na Kuzmi bil po 18 km in 18 minutah.

Martinje je prvo na Madţarski meji. Prometa nič, mejnemu policistu in carinici dolgčas. Porabil 11 km in 19 minut.

Hodođ se diči z novo ţelezniđko progo. Porabil 21 km in 21 minut.

Sredi Prosenjakovcev je glavno kriţiđče ravno v obdelavi, zato je posuto z gramozom. Na prosenjakovđkem prehodu bil po 16 km in 24 minutah.

Na Kobilje prispel po 18 minutah in 15 km.

Zloglasna Dolga vas je bila prazna. Porabil 20 minut in 20 km.

Zavil v kljun, kjer do Pinc porabil 13 km in 15 minut.

Enkrat vprađal in nađel bliţnjico čez kljun do Petiđovcev, ki mejijo na hrvatijo, 9 km in 13 minut.

Med Petiđovci in Gibino dotočil gorivo ter prevozil 25 km v 33 minutah.

Razkriţje ni daleč, 6 minut in 3 km.

Do Srediđča ob Dravi peljal čez Kog, porabil 26 minut in 22 km.

Ormoţ dosegel po 13 km in 14 minutah.

V Zavrču bil po 26 km in 30 minutah.

Do Leskovca priđel preko Cirkulan, porabil 20 km in 27 minut.

Na poti v Gruđkovje prehitro zavil zato 5 + 5 km v prazno na hrib, kjer se je cesta končala in nazaj, zato porabil 20 km in 30 minut. Vreme zamenjal iz sončnega z nekaj oblaki v oblačno.

Potem sem đel v ţe bolj znane kraje. Do Dobovca porabil 37 minut in 34 minut. Doţivel 2 km tja in 2 km nazaj deţja.

Mimo Rogatca sem itak mogel ţe iti, vendar prvič ni đtelo, porabil 8 km in 9 minut.

Ker so postali oblaki svetlejđi sem se odločil, da grem po načrtu do Bistrice ob Sotli. Zapeljal mimo Rogađke Slatine in prispel na mejni prehod Imeno po 26 minutah in 31 km.

Končno Bistrica ob Sotli po 12 km in 14 minutah.

Nato do doma porabil đe 56 km in 55 minut. Pred garaţo ustavil ob 20:05 uri.

Ceste izredno prazne in prijazne. Pribliţno 5 % poti lahko ocenim kot sama jama, ostalo pa presenetljivo dober in đirok asfalt. Nekaj ovinkov s peskom. En zdrs s prednjim kolesom na pesku pri 40 km/h, vendar se ujel z odvzemanjem krmila. Makadama vsega le 2 x po 10 m (delo na cesti).

Pokrajina 1A. Kurja glava uţivala v sončni nedeljski brezdelnosti.

Naslednjič seveda dalje.

Ob meji prevozil netto 428 km in za to porabil 508 minut, kar da povprečno hitrost napredovanja 0,84 km/minuto ali 50, 5 km/h.

Bruto dnevna voţnja pa je znađala 568 km v 650 minutah. Skoraj enajst ur v sedlu!

Skupno sem od Meţice do Bistrice ob Sotli ob meji opravil netto 589 km v 684 minutah, kar da napredovanje 0,86 km/minuto ali 51,7 km/h.

Bruto pa sem v teh dveh obmejnih kurjih dnevih opravil 938 km in prejezdil 1048 minut ali 17 ur in ľ.

Brrrm

[ak]

quote:ker sem hotel v Mežico preko Šoštanja in Zavodenj, vendar me je ustavila tabla "Konec asfalta, vozi previdno", zato sem se vrnil v Velenje in nato gor na Sl. Gradec in v Mežico.

Makedama je tu zelo malo, mislim da skupaj 5 kilometrov in je zvožen (beri utrjen), tako da se da tudi z cestnim motorjem normalno priti v Mežico

Ejkej

[Brrrm]

Takrat, ko sem se ustavil pred makadamsko prepreko so po makadamu navzdol ravno pripeljali trije avtomobili in veselo prašili za seboj. To je bil prvi razlog, da sem se obrnil, nevednost (5 km) pa drugi.

Brrrm

[marijan]

pred Mežico je verjetno še Črna a ne?

lp marijan

[miki]

quote:

pred Mežico je verjetno še Črna a ne?

lp marijan

...odvisno s ktere perspektive gledas!

[marijan]

če se voziš z velenjske smeri je rajtam prvo Črna

lp marijan

[HHV]

A vi to vozite takoimenovani SMOT? Ali imate knjižce in se štemplate na mejah?

Mene to tudi zanima. Ker bo kmalu konec izpitov in predavanj, bo lepo vreme in bo malo več časa, me zanima, ali je še kakšen interesent iz LJ ali okolice, ki bi ga zanimale skupne vožnje za SMOT?

LP HVV

[miki]

quote:

če se voziš z velenjske smeri je rajtam prvo Črna

lp marijan

marijan sem glih v nedeljo prevero postavitev mest

...mal heca pa more bit

[HHV]

quote:

O Slovenski motoristični transferzali smo preko zime nekaj malega govorili (glej On the road/SMOT)

Brrrm

Ja samo dve variante so:

1 - sem mal blesav

2 - enostavno ni

Zgoraj našteto pa zato, ker NE NAJDEM SMOTa, iskalnik mi da vse drugo. Probal, velike črke, male, zelene, rdeče, arjave, asr..e...!

Dej no Brrrm, povej, kam si skril, oz. kam naj gledam. Please!

[easyrider]

... glede Črne je pa stvar taka in stoji tako:

če se vsedeš v LJ na avtobus in hočeš priti v Črno je dovolj, da prevodniku rečeš: "eno do konca sveta! ...

BTW: ... se mi je utrnila še ena briljantna zamisel: Črna ima tudi rudarski muzej (rudnik je pravzaprav v Mežici), pa če si ga še niste ogledali ... to je prav prijetna destinacija za enodnevni izlet ...

Popravil/a - easyrider dne 14/05/2002 ob 07:13:03

[Brrrm]

quote:

pred Mežico je verjetno še Črna a ne?

Marijan, to je tvoje področje.

Ali je med Pavličevim sedlom in med Mežico še kak uradni mejni prehod?

Brrrm

[Brrrm]

SMOTa ne vozim uradno, kar pomeni, da nič ne žigosam in fotografiram.

Menim, da nisem nikomur dolžan polagati računov, glede vožnje seveda in razen družini seveda, zato se le pripeljem do table, na kateri piše "Gibanje omejeno", poleg tega pa še značaj in ime mejnega prehoda. Tam obrnem, izvlečem beležnico, svinčnik, mobitel in zemljevid in vpišem uro in stanje števca kilometrov (ker ročne ure ne nosim, mi da dragoceno časovno informacijo mobitelček) in na karti pogledam, kam naprej.

V forum pa zadeve zapišem zato, da bodo morda komu kdaj v pomoč.

Brrrm

[miki]

quote:

quote:

O Slovenski motoristični transferzali smo preko zime nekaj malega govorili (glej On the road/SMOT)

Brrrm

Ja samo dve variante so:

1 - sem mal blesav

2 - enostavno ni

Zgoraj našteto pa zato, ker NE NAJDEM SMOTa, iskalnik mi da vse drugo. Probal, velike črke, male, zelene, rdeče, arjave, asr..e...!

Dej no Brrrm, povej, kam si skril, oz. kam naj gledam. Please!

....verjetno je v arhivu

[Brrrm]

Ni v arhivu, sem ga že spravil na plano. Samo po vpisu smot je bilo v okenčku potrebno označiti išči samo v naslovih.

Brrrm

[HHV]

No, evo, pa je obveljala varianta 1.

[marijan]

Ali je med Pavličevim sedlom in med Mežico še kak uradni mejni prehod?

Brrrm

so še nekateri uradni, ki pa se uporabljajo samo enkrat na leto, ko so maše na cerkvicah ob meji sv. ana v koprivni itd. drugače pa je v mežici za pavličevem sedlu samo reht in nato holmec, pol pa vič.

res bi se lahko motosvetovci kak dan odpravili v rudnik mežica, kjer je kaj videti.

lp marijan

[Brrrm]

Ne sekiraj se, saj če pogledam(š) svojo zgodovino nazaj ugotovim(š) da v večini danih situacij velja varianta 1

Brrrm

[HHV]

quote:

Ne sekiraj se, saj če pogledam(š) svojo zgodovino nazaj ugotovim(š) da v večini danih situacij velja varianta 1

Brrrm

Ja, na žalost! Kaj češ, če bi bil vedež, ne bi bil revež!

[Brrrm]

Kar nekaj časa je trajalo, da sva se z Gilerco zopet odločila malo pregledati Kurina čreva.

Vremenkoti so obljubili dan brez padavin in tudi peklensko vroče naj ne bi bilo, zato sem navlekel usnje in okobalil Gilerco.

Iz speče ulice sem se odkradel ob 7:55 uri. Do izhodišča, oziroma mejnega prehoda Bistrica ob Sotli, kjer sem v maju mesecu zaključil brskanje po črevih, sem potreboval skoraj uro. Cesta preko Šentjurja, Kozjega in Podsrede je bila nedeljsko prazna. Kljub temu je trajalo skoraj celo uro za teh 56 km, ker sem do table Gibanje omejeno prispel ob 8:49 uri.

Po obredu pogled na mobitel in na števec km in zapis, sem se odpravil po Kurjem trebuhu navzdol.

Odcep za Orešje sem skoraj zgrešil, ker je kombiniran z makadamskim odcepom in poln peska, v osnove pa spada, da načelno po neasfaltiranih cestah ne grem. Na mejnem prehodu, na katerem je bilo celo nekaj malega prometa, sem bil po 12 km in po 17 minutah vožnje.

Naslednja je bila Dobova, ki ima mejni prehod z imenom Rigonce, kamor sem pririnil po 24 minutah in 23 km.

Med temi Rigoncami in Obrežjem obstaja verjetno kakšna bližnjica, ki pa je znana domačinom, meni, opremljenim le s splošnim turističnim cestnim zemljevidom pa ni ostalo drugega, kot v notranjost do Brežic in nato kar po "avtocesti" k Obrežju. Pri tabli Mokrice/Jesenice sem zavil dol in se skozi Jesenice po stranski cesti pripeljal do mejnega prehoda (17 km, 18 minut), kar mi je potem omogočilo najkrajšo pot do res sosednjega mejnega prehoda v Slovenski vasi, ki je daleč le 1 km in 5 minut.

Nazaj grede sem se ustavil pod Mokricami in opazoval prazno igrišče za golf, mljack.

Tam sicer stoji tabla Podgorjanska vinska cesta, ker pa moj zemljevid ni kazal kakšne pametne poti, načelo pa je tudi, da Slovenije ne zapustim, sem se odločil, da grem proti Novemu mestu po severni strani Gorjancev. Presenetila me je bencinska črpalka nad Čatežem, ki je bila na moji strani zaprta, na nasprotni so bili pa policaji tako, da nisem mogel čez, vendar sem našel domačinsko bližnjico v Čatež in potem naprej v Brežice, kjer sem Gilerco napojil. Nato pa skozi Cerklje, Kostanjevico, so imeli neko cerkveno zadevščino in je bila celotna zaparkirana z avtomobili in skozi Šentjernej (so vsi Petelini še spali ali pa bili že na potepiji) mimo Novega mesta v Metliko, kjer sem bil po 87 km in 108 minutah na mejnem prehodu. Pol kilometra pred prehodom sem šel mimo gostilne, kjer so ravno pekli dva odojka.

Vinica ni daleč, se pa takole zaveš, da so ti, vsi iz šolske geografije in zgodovine in slovenske književnosti znani kraji postali obmejni kraji in da skoraj vsi, razen ljubljančanov, stanujemo praktično ob meji (37 km in 40 minut).

Med obmejno cesto med Vinico in Sodevci, kjer se gredo meje le Hrvati, pri nas ni ne kontejnerčka in ne obmejnih uslužbencev, me je presenetilo skoraj 10 km makadama. Bil je mešan, deloma zelo dober, deloma pa kratko nagrbančen. Ker sem bil že predaleč in ker nisem vedel, koliko ga bo, sem zagrizel vanj. V Starem trgu (ne tistem pri Ložu) sem na križišču, kjer sem preučil zemljevid, srečal italijanski par na slavni TA (transalpi) in sem ju vprašal, če rabita pomoč. Ko smo ugotovili, kje sta, sta me vprašala. če sem srečal kakšno gostilno, kjer pečejo odojka. Poslal sem ju v Metliko, sicer tistih dveh pujsov tam zgoraj ne bi omenjal. Do mostu v Sodevcih, ki predstavlja mejni prehod sem prispel po 28 km in kar 48 minutah vožnje.

Potem sem se peljal ob Kolpi, ki so jo kopalci obilno zasedli. Asfalt sicer ozek a zelo prijeten za vožnjo. V Petrini sem bil na meji po zopet 28 km in le 30 mintah vožnje.

Tu sem se moral odločiti za povratek v notranjost, saj pogojev: le v Sloveniji in le po asfaltu (tako da vem v naprej), nisem mogel več izpolniti, ker obkolpska cesta po zemljevidu sodeč nekajkrat kar tako zavije na Hrvaško. In ker tam nisem nič izgubil, tam nimam tudi nič iskati.

Zato sem jo mahnil na Kočevsko reko in skozi prazno Gotenico do Ribnice in potem zavil na Sodražico, kjer sem zavil levo na Loški Potok in dol na jug proti mejnemu prehodu Podplanina (Čabar v hrvatiji). Cesta sicer ne z najboljšo prevleko, a še vedno razmeroma dobra, zelo široka za take odročne kraje. Zadnji del, spust po hribu navzdol je nov, zadnji 3 km pa so makadamski. Mejni prehod dosegel po 89 km in 98 minutah.

Med Mejnima prehodoma Podplanina in Babno polje zopet ni pametne ceste po naši strani zato sem moral nazaj v notranjost vse do Bloške police. Tam sem si seveda moral obračunati kazen za neumnost. V Ribnici se nisem založil z gorivom, v Novi vasi pa je bila črpalka v nedeljo popoldne zaprta. Ker sem sumil, da bo podobno tudi na poti v Babno polje, sem moral vse do Rakeka, kjer sem se oskrbel. Tu presenečenje. Črpalka še po starem, kjer stric toči v rezervoar. In tudi torbico ima in denar kar na roke. Nič kartic, nič računov. Še dobro, da sem imel nekaj drobiža v obliki gotovine s seboj. Načelno sem vedno brez denarja v obliki gotovine. Ta kazenski skok v stran me je stal 26 km in 1/2 ure vožnje.

Zato sem bil na mejnem prehodu Babno polje po prevoženih 85 km in 93 minutah. Črpalka v Ložu je bila seveda zaprta.

Potem je ostala samo še pot domov v CE. Mahnil sem jo preko Rakeka, Unca, Logatca, Vrhnike, LJ in Trojan.

Pred domačo garažo sem se naslikal ob 19:45 uri. In sedaj moram kazensko dol v garažo, ker sem padel Lady v objem ne da bi pošpegal na števec km.

Ampak najprej to pošljem, da se kaj ne zbriše.

[Brrrm]

Sedaj, ko sem po stopnicah dol in gor malo bolj pameten, se da stanje izračunati takole:

Prevozil 628 km, za to porabil 11 ur in 50 minut.

Čiste obmejne vožnje od mejnega prehoda Bistrica na Sotli do mejnega prehoda Babno Polje je bilo (odštejem tudi tistih 26 km in 30 minut) za 380 km in za 8 ur in 55 minut.

Na izhodišče in na koncu dneva za domov + kazenski krog pa je zneslo 248 km in 3ure in 55 minut.

Po notranjosti Kure sem do sedaj prevozil:

Čista obmejna vožnja od mejnega prehoda Mežica do mejnega prehoda Babno Polje je znašala 969 km, za kar porabil 1219 minut, kar znese 20 ur in 19 minut, ali napredovanje s 0,79 km/minuto (47,7 km/h).

Vsega skupaj prevozil 1566 km v 1758 minutah (29 ur in 18 minut).

Po dosedanjih izkušnjah sodeč rabim do konca še dve taki nedelji po 12 ur ježe. tam nekje do konca septembra 2002, če bo vse po sreči in če ne bo preveč fešt.

[Gallus]

Med temi Rigoncami in Obrežjem obstaja verjetno kakšna bližnjica, ki pa je znana domačinom, meni, opremljenim le s splošnim turističnim cestnim zemljevidom pa ni ostalo drugega, kot v notranjost do Brežic in nato kar po "avtocesti" k Obrežju. .

Bližnjice ni, si šel po najkrajši poti!