Užice-Sarajevo

[Basko]

Drugi dan:

Zjutraj smo se odpravili na zajtrk, pa nas je Kisko prestregel in peljal na njihovo specialiteto (jogurt in prerezano lepinjo, notri pa jajce, kajmak in mast od pečenja). Energijska bomba, ki nam je zbistrila glavo in napolnila želodce do poznega popoldneva. Po zajtrku smo nadaljevali pot v Sarajevo. Z težkim srcem smo se poslovili, saj so Ere res fenomenalni. Pri njih smo se počutili kot doma in komaj čakamo njihov naslednji zbor.

Seveda smo v soboto zamudili vso dogajanje od brezplačnega kosila, panoramske vožnje, obiska posestva Emira Kustorice, trubače, YU grupe …

Kmalu iz Užic je dež prenehal, tako da smo hitro krenili proti Mokri gori. Kar zanimiva cesta naj je peljala do zaprtega predora pri Šarganu, zato smo se morali odpraviti čez hrib (visok 952 m), kjer smo imeli razgled na Šargansko železniško progo, imenovano tudi tudi Šarganska osmica, saj ozkotirna železniška proga pri vzponu dejansko naredi osmico. Ogledali smo si tudi izhodiščno postajo Šarganske osmice, vendar nismo imeli časa za 2,5 ure trajajočo vožnjo, pa tudi vročina je bila prehuda.

[attachmentid=75188]

Kmalu smo prečkali bosansko mejo ter uživali v dobri cesti in prelepi pokrajni … ko nas naenkrat ustavi policija. Čeprav je policaj držal radar v roki, nas ni zmeril. Res smo bili prehitri v naselju, vendar tam ni bilo nobene hiše. Situacija je bila podobna tudi naprej po BiH: najprej tabla naselja, nato tam pa tam hiša, potem pa včasih spet tabla za konec naselja, včasih pa nič. Zato nekako ne spoštuješ omejitve. Ko smo kasneje enkrat spoštovali omejitve smo za nami naredili kolono 10 vozil, ki so nas prehitevali (med njimi tudi šleper). Da se vrnem na naše prvo srečanje s policijo in napišem skrajšano verzijo: on pravi, da bili smo prehitri, da res ne smemo hitro voziti, da nas mora kaznovati, da pa je dobre volje in bo kaznoval le prvega s 5 evri in nas zapisal. Nadaljujemo v umirjenem ritmu proti Rogatici, vendar nas kljub spoštovanju omejitev spet 'dobijo' in kasirajo 5 evrov.

Trpimo pri vožnji v hudi vročini in prav na vrhu prelaza Vitez (1168 m) naletimo ob 14h na prometno nesrečo, zaradi katere je cesta zaprta. Policaj pravi, da bo treba čakati 10 do 15 minut, da ni obvoza ter da naj počakamo. Zato preverimo stanje: vojaško vozilo italijanske vojske se je ob 10h zjutraj zaradi plohe in spolzke ceste prevrnilo na bok in pri drsenju trčilo v nasproti vozeč civilni kombi. V kombiju sta bili dve smrtni žrtvi, zato je bilo polno vojske in policije. Po eni uri čakanja na soncu (smo pa namazali ketne) končno izrežejo drugo žrtev (tega na srečo nismo videli), po dodatne pol ure pa umaknejo kombi in nas mimo prevrnjenega tovornjaka spustijo naprej.

[attachmentid=75189]

Kmalu se ustavimo ob cesti in jemo slabe čevapčiče in kajmak, edino pivo je hladno. Slab vtis poslabša še visok račun, vendar se raje odpravimo naprej.

Malo pred Sarajevom nas spet ustavi policist in kasira 5 evrov. Najprej šibamo na zbor MC Rajvosa na Ilidži, kjer doživimo hladen tuš: brez welcoma drinka, brez pozdrava domačinov, zato hitro postavimo šotore in gremo na vodeno pivo. Zaradi popolnoma drugačnega sprejema kot prejšnji dan v Užicah smo razočarani in gremo raje pogledat Baščaršijo. Tam naredimo en krog po ulicah in gremo na sprehod do večnega ognja. Zanimivo, kako mojstrski obrtniki spremenijo tulce metkov v okrašene kulije in tulce raket v umetelno izdelane vaze. Kljub vsem znamenitostim so najbolj zanimive punce, ki so res luštne in lepo urejene. Zaradi slabih čevapčičev nas vse tišči v želodcu in ne moremo nič pojest – in to na Baščaršiji. Zato se vrnemo na zbor in uživamo v dobri glasbi dvojnikov ZZ Top in vodenem pivu. Sledi druga skupina in vodeno pivo. Nato se dvojniki preoblečejo v AC/DC in zažigajo ob vodenem pivu. Sledi striptease (precej boljši od tistih na naših zborih) v katerem uživamo ob vodenem pivu. Kasneje vodeno pivo 'prime' a gremo spat, saj nas isti dan čaka dolga pot. Izkupiček tega dne je le 220 kilometrov. Pa še ena zanimivost: v Sarajevo se lahko iz enega (Baščaršija) v drugi (Ilidža) del mesta prevoziš brez ustavljanja zaradi zelenega vala. Kaj takega pri nas ne doživiš.

Tretji dan:

Že zjutraj je vroče, zato se odpravimo na pot ter preskočimo ogled izvira reke Bosne. Na poti proti Mostarju naletimo na deželo tunelov. Tuneli si sledijo kot po tekočem traku in kmalu jih nehamo šteti. Nerodno je le to, da so neosvetljeni, zato je prav sitno, ko iz sonca zapelješ v temen tunel.

Ko prispemo v Mostar se ustavimo v nekem križišču, saj je pogled prav grozeč. Pogled na lepo stavbo, kjer je Gimnazija Mostar, kaže mnoge rane pretekle vojne, obrnem se za 90 stopinj na levo in vidim uničeno zgradbo, vsak obrat pa kaže nove razbitine vojne nekoč bratskih narodov.

[attachmentid=75190][attachmentid=75191][attachmentid=75192]

[attachmentid=75193][attachmentid=75194]

Ogledat si gremo znameniti stari most, ki so ga obnovili po originalnih načrtih z originalnimi gradbenimi metodami. Motorje parkiramo na začetku peš cone, kjer nam prijazna policaja pokažeta kje lahko parkiramo in se z njima prav fino zabavamo. Sprehodimo se do starega mosta, kjer na vrhu mosta stoji fant, ki namerava skočiti v vodo. Kmalu ugotovimo, da stoji samo za reklamo, saj kmalu prideta njegova kolega, ki pobirata prostovoljne prispevke za kolega, ki bo skočil z mostu. Povejo, da poznajo Slovenijo saj hodijo skakat v Kanal ob Soči, naši fantje pa k njim. Seveda so oni bolj pogumni, saj skačejo z mostu 25 metrov globoko. Drago ponudbo, da sami plačamo skok zavrnemo ter raje počakamo, da oberejo še druge turiste. V hudi vročini nikakor ne najdemo sence, vendar fantje ravno zberejo dovolj za skok in oznanijo, da bo fant skočil. Skočil ni fant, ki je stal na mostu za reklamo, ampak njegov kolega, ki je bil ves čas v sobi v senci, se zmočil z vodo (zaradi temperaturnega šoka) in po minuti koncentracije (in pobiranju še zadnjih prispevkov njegovih kolegov) skočil v globino. Že sam pogled na skok je veličasten, saj tisti slabi sekundi tudi za gledalce trajata dolgo in ko na noge pristane v vodi gledalci obnemimo. Le trenutek in pogumni skakalec se spet dvigne na gladino, kar pohvalimo z glasnimi vzkliki in ploskanjem. Fant je res pogumen, saj sam nebi skočil s take višine. Počasi se odpravimo nazaj in srečamo skakalca, ki se vrača nazaj. Na naše vprašanje če bi skočil na glavo nam odgovoril: momci, to če bit skupljije.

[attachmentid=75195][attachmentid=75196]

Prodajalka v trgovinici spominkov malica burek, zato nas želodec spomni, da ta dan še nismo jedli. Vprašamo jo, kje je dober burek in nam odgovori, da je povsod, ampak najboljši je nekje dlje ter nas napoti malo stran. Hitro najdemo lokal, kjer v senci poleg vročega zraka nabija še peč na odprti ogenj, kjer na velikih pladnjih pečejo burek. Odločimo se za sirnega in se čudimo, kako dober in skoraj nemasten burek imajo. S polnimi trebuhi se odpravimo proti motorjem in tam oblečemo 'bojno' opremo.

Prvi spelje Boštjan po poti, kjer smo prišli, vendar ga na koncu ulice ustavi policaj. Robi gre pogledat kaj se dogaja, mene pa še zadnji trenutek opozori fant, da je ulica enosmerna. Še enkrat pogledam, kje je kakšen znak, vendar o njem ne duha, ne sluha. Vseeno raje počakam spodaj in z Urošem spremljava dolgotrajno pogajanje nesrečnikov. Nato lahko odrinemo naprej. Boštjan in Robi sta bila seveda upravičeno jezna, saj sta ista policaja, ki sta se najprej prijazno pogovarjala z nami in nam 'priskrbela' parkirišče kasneje šla malo višje po cesti in v senci čakala dobro uro, da sta nesrečnika naredila 'prekršek' (tam ni bilo znaka in očitno na ta način dobro kasirajo turistom). Kasneje smo sicer pametovali kaj bi lahko naredili, vendar je po toči zvoniti prepozno. Kazen za 'prekršek' je bila 10 eurov po osebi. Robi je plačal kar v kunah (v BiH), ker ni imel drobiža v evrih.

Zaradi neznosne vročine in ponovne slabe izkušnje s policaji smo krenili proti morju in pustili ogled znamenitosti (izvor Bune, slap Kravica) za drugič. Ob Neretvi smo prispeli v Metkovič, kjer vstopimo na Hrvaško. Tako se je začelo uživanje vsakega kilometra do Zaostroge, kjer smo se ozvežili v toplem morju in barčku na plaži. Nato smo nadaljevali pot proti Splitu, kjer nas je ujela ploha, ki smo jo s pomočjo dežnih kombinezonov ignorirali. V Trogiru je bilo vreme spet neznosno vroče in cesta suha, zato smo spet lahko uživali v enkratnih ovinkih do Šibenika.

V Šibeniku smo v kampu postavili šotora in se šli kopat. Čudilo nas je, da se noben kljub pozni popoldanski uri ne kopa, vendar smo kmalu ugotovili vzrok: morje je bilo ledeno hladno. Ta večer smo po dveh burnih večerih zastavili bolj umirjeno: s keglanjem. Naj se sliši še tako čudno, ampak tudi tu smo se zabavali in zabavo najprej kot edini gosti nadaljevali v diskoteki hotela. Ampak to res ni bilo za nas in smo raje šli spat, saj smo ta dan naredili zelo vročih 430 km.

Četrti dan:

Zbudili smo je v vročem jutru in končno zajtrkovali kot se pri kampiranju spodobi: sedeč na tleh ob kruhu, pašteti in siru. Ta dan je planirana vožnja po jadranski magistrali in nato čez Delnice proti domu, ki jo dopolnimo še s postankom v Jadranovem, kjer so Robijevi prijatelji. Cesta je bila kar polna, vendar se je vseeno dalo premikati mimo pločevine z višjo hitrostjo. Od Zadra naprej pa je bila cesta prazna, saj se zelo pozna, da štirikolesniki s pridom izkoriščajo novo avtocesto. Seveda v naše veselje, saj je bila cesta za nas fenomenalna, asfalt je držal kot prbit, gume pa so nas počasi zapuščale in raje ostale ob morju, le včasih nas je malo zmotil močan stranski veter. Vsega lepega je enkrat konec in tudi z dobrim asfaltom je bilo tako. Kasneje sledi obnova ceste, ki bo enkrat, ko bo končana, zagotovo v veliko veselje motoristom.

Nekatere od nas (tiste ki nimajo TDM ) je že močno skrbelo kdaj bomo ugledali naslednjo bencinsko črpalko, zato smo morali upočasniti tempo in varčevati z bencinom. Neverjetno kako smo se razveselili stare Inine bencinske, kjer smo napojili naše zveste motorje. Nato smo, kot da bi poskušali nadoknaditi zamujeno, zelo pospešili tempo, saj je cesta omogočala višje hitrosti in globlje nagibe.

Ko smo končno prispeli v Jadranovo (nad Crikvenico), sta nas prijetno presenetila Robijeva prijatelja Marjan in Damjana, ki sta medtem, ko smo se ohladili v morju, pripravila cesarski obrok kotletov in čevapčičev v družbi pečene in surove zelenjave, hladnega piva in odličnega domačega vina. Seveda ne pijemo ko vozimo, smo se pa zato toliko bolj najedli pripravljenih dobrot. Hvaležni za gostoljubje Marjanove družine smo se odpravili proti domu.

[attachmentid=75197]

Cesta je bila že pred Delnicami mokra in previdno smo nadaljevali pot. Ustavili smo se v Kočevju, kjer smo se poslovili od Bošjana, ki je nadaljeval pot v Ljubljano ter delno uživali (zaradi delno mokre ceste in občasnih dežnih kapelj) cesto do Dvora. Nadaljevali smo proti Žužemberku, kjer smo zavili proti Trebnjem. Pri Trebnjem naju je zapustil še Robi, tako da sva z Urošem sama nadaljevala pot čez Bogenšperk proti domu. Ob osmih zvečer sem zaključil z dnevnih 460 km na števcu.

V torek smo bili vsi prijetno utrujeni od poti, zato smo komaj preživeli v službi. Ampak bi, če bi imeli možnost, takoj ponovili čudovit izlet. Komaj čakam na naslednji izlet.

Fajn, da ste šli :D

lahko bi napisal še bolj obširno in prilimal še kakšno slikco

drugače pa po Užicah že obstaja tema, tule

Zdrawc, problem je v tem da prehitro pišeš (ali jaz prepočasi dodajam besedilo)

Upam, da je zdaj bolje :D

[Špilferderber]

kdo je basko?

[Basko]

kdo je basko?

tisti, ki slika :photo:

oziroma tisti ki stoji na zadnjih sedežih železniškega avtomobila .)

[Basko]

Končno pišem vtise:

zbor v Užicah je bile res fenomenalen.

MC ERE so bili fenomenalni

pri njih smo bili samo v petek, pa smo bili tako navdušeni, da se še vrnemo k njim

nekaj več vtisov je tule http://www.motosvet.com/tabla/index.php?sh...pid=745878&

še ena fotka z Erami v mestu

[attachmentid=75199]

[Zdrawc]

Zdrawc, problem je v tem da prehitro pišeš (ali jaz prepočasi dodajam besedilo)

Upam, da je zdaj bolje :D

Jap, oprosti, da sem bil nestrpen :blush:

Sam si pa zelo dobro napisal vse skupaj :yes: :OK:

A Brus-Lija pa v Mostarju niste šli nič pogledat :eek:

[PERO58]

Bravo PERO, sam tist pir ubljubljen oz. domenjen pa pol nisva spila :blink: :cry: se bomo pa doma kaj srečal pa se kaksno rekel!

Še naprej veliko srečnih kilometrov.

Ja PIR še pa morava spit :OK:

Bravo PERO, sam tist pir ubljubljen oz. domenjen pa pol nisva spila :blink: :cry: se bomo pa doma kaj srečal pa se kaksno rekel!

Še naprej veliko srečnih kilometrov.

Ja, PIR še pa morava spit :OK:

[Basko]

A Brus-Lija pa v Mostarju niste šli nič pogledat :eek:

ne nismo.

po tisti slabi izkušnji z mostarskimi policaji smo samo šibali iz BiH

pa še tako nam je bilo vroče, da se nam ni nič dalo

[avro]

Ko je pred par dnevi menjal gas zajlo, se mu je odprla vezica, ki drži cevko do rezervoarja. Zato je ta ovirala vzvod uplinjača, hkrati pa ta vzvod rezal cev za bencin. Težavo smo odkrili in popravili v eni uri. Seveda smo morali s Suzukija sneti plastike in rezervoar. Nato smo končno šli na pot, prečkali hrvaško mejo in kmalu spet ustavili. Tokrat zaradi močnega naliva, ki smo se uprli z dežjaki in nadaljevali pot po avtocesti.

[attachmentid=75186]

Če mi je kaj okolica znana, ste v Brežicah oz.Trnju šraufal. Še dobro, da vam ni poguma vzelo...

LP

[Basko]

Če mi je kaj okolica znana, ste v Brežicah oz.Trnju šraufal. Še dobro, da vam ni poguma vzelo...

LP

ja, tole šraufanje je bilo na koncu Brežic.

pri šraufanju je bilo par tragikomičnih situacij:

pri razstavljanju našli smo eno matico, ki nam je pri sestavljanju hodila viška - matica je nadaljevala pot pri orodju

ko je Robi nazaj šraufal zadnjo plastiko, mu je šrauf padel nakam v oklep - na srečo smo ga našli brez ponovnega razdiranja

[avro]

ja, tole šraufanje je bilo na koncu Brežic.

pri šraufanju je bilo par tragikomičnih situacij:

pri razstavljanju našli smo eno matico, ki nam je pri sestavljanju hodila viška - matica je nadaljevala pot pri orodju

ko je Robi nazaj šraufal zadnjo plastiko, mu je šrauf padel nakam v oklep - na srečo smo ga našli brez ponovnega razdiranja

Če bi vedu, bi vam prnesu pivo :beer2: , da bi lažje šraufe iskal.....

Pa Varno vožnjo :yea1:

[Zdrawc]

menda ne pijejo ko vozjo :grrr

:slap:

saj so šraufali ne pa vozili, butl jaz :wacko:

[tati]

Če bi vedu, bi vam prnesu pivo :beer2: , da bi lažje šraufe iskal.....

Pa Varno vožnjo :yea1:

:lol1: :lol1: :lol1:

sami fejst fantje, pa čisto brez punc potujejo, vem da jih je dosti povsod, pa vseeno... :hmm:

[PERO58]

:lol1: :lol1: :lol1:

sami fejst fantje, pa čisto brez punc potujejo, vem da jih je dosti povsod, pa vseeno... :hmm:

:? :? :?

[Basko]

:lol1: :lol1: :lol1:

sami fejst fantje, pa čisto brez punc potujejo, vem da jih je dosti povsod, pa vseeno... :hmm:

zakaj pa tebe tako skrbi kako potujemo :hmm:

kdor jo (punco, ženo) ima rad, jo pusti doma :wub: O:-)

tudi sama vožnja je bolj živahna, ko si sam :whistle:

potnice zadaj zaspijo, na motor jo pa spet ne moreš privezat :nono:

v glavnem kar nekaj razlogov, da lahko uživaš v moški družbi, da noben ne šteje popitih piv :beer2: in lahko v miru pogledaš kako punco :xx:

p.s.: tačas pa one same uživajo doma :yes:

[uki2804]

zakaj pa tebe tako skrbi kako potujemo :hmm:

kdor jo (punco, ženo) ima rad, jo pusti doma :wub: O:-)

tudi sama vožnja je bolj živahna, ko si sam :whistle:

potnice zadaj zaspijo, na motor jo pa spet ne moreš privezat :nono:

v glavnem kar nekaj razlogov, da lahko uživaš v moški družbi, da noben ne šteje popitih piv :beer2: in lahko v miru pogledaš kako punco :xx:

p.s.: tačas pa one same uživajo doma :yes:

Se strinjam, čeprav nekatere ''malo starejše dame'' se z nami ne strinjajo. Ampak se ne sekiram preveč, Basko že ve na kaj ciljam. Drugače pa TATI pocuki nas kdaj za rokav pa gremo na :beer1: .

Popravljeno Julij 12, 2006. Popravil uki2804

[Rude Boy]

A Brus-Lija pa v Mostarju niste šli nič pogledat :eek:

saj sem vedel da sem nekaj pozabil ! :angry2: :slap: je pa bil zato skok z mosta prva liga ! :OK:

[Zdrawc]

saj sem vedel da sem nekaj pozabil ! :angry2: :slap: je pa bil zato skok z mosta prva liga ! :OK:

Se laho bližje zapelješ imajo na Ponikvi tudi enega Brus-Lija :devil:

[bmwslo]

Se laho bližje zapelješ imajo na Ponikvi tudi enega Brus-Lija :devil:

:worship:

[Špilferderber]

[vdusan]

Se laho bližje zapelješ imajo na Ponikvi tudi enega Brus-Lija :devil:

Glede Bruc Lia niste nič zamudl, ker so ga neznanci ukradel 20.06. , sm bil v Mostarju en teden preden sm šel v Užice.

[Zdrawc]

Glede Bruc Lia niste nič zamudl, ker so ga neznanci ukradel 20.06. , sm bil v Mostarju en teden preden sm šel v Užice.

:cry:

upam da ga do 8.8. najdejo in postavjo nazaj, da se bom lahk slikal z njim :photo:

[Rude Boy]

Glede Bruc Lia niste nič zamudl, ker so ga neznanci ukradel 20.06. ,

nazadnje so ga videli na kapiji UNPROFOR-jevcev ! :fredy:

[radnik]

Album sa zadnjeg dana susreta je na adresi:

http://www.motosvet.com/tabla/index.php?ac...m&album=259

Problem je sto sam uploadovao samo 31 fotku i sto vise nema slobodnog prostora, inace ima vise od 200 fotki.

[PERO58]

Album sa zadnjeg dana susreta je na adresi:

http://www.motosvet.com/tabla/index.php?ac...m&album=259

Problem je sto sam uploadovao samo 31 fotku i sto vise nema slobodnog prostora, inace ima vise od 200 fotki.

Pošalji i druge fotke molim :grim Svaki put 31 :OK:

[čeladko]

prepozno je, veš koliko kilometrov je to :? :hmm: :hmm:

Kva pravš d v petek popovdne ni dost cajta al kva ??????????????

Midva sva štartala ob 15 45 pa sva zmagala !!!!!!!!!!! Pršla dol s kosilom med potjo in postanki pred polnočjo !!!

Vse se da sam če se če !!!!!!!!!!!!!!!!!

VOLJA IN LJUBEZEN DO MOTORJA !!!!!!!!!!!!!!!!

Sploh pa če veš kaj te čaka dol !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

NORO !!!!!!!!!!!!

TRUBE I BJEŽ BJEŽ PLESAČICE... A NAJBITNIJE EEEEEEEEERRRRRRRRRRRRRRRREEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!