Ljubljana-Plitvice-Zadar-Split-Dubrovnik-Sarajevo-LJ

[janetka]

Dejmo, dejmo, mene firbec matra kaj se je na plaži dogajal :hmm:

lpj.

[imlakar]

Dejmo, dejmo, mene firbec matra kaj se je na plaži dogajal :hmm:

lpj.

To pa ne vem, če bo Fos upal napisati. :kva2:

[janetka]

.... FOSi če do petka nau raporta ti pridem ventilčke spustit.. kapiš? :devil:

pa ne zgovarjejta se en na druzga. :fredy:

lpj.

[Fos]

Evo ga!

Pozdravljeni vsi!

Končno sem spackal zadevo skupaj. Ni detaljnja - kogar kakšen del poti bolj podrobno zanima, mu z veseljem dodatno opiševa zadevo.

Dan 1:

Odhod iz Ljubljane ob 6:00 do Vinice, kjer sva tankala in nato preckala mejo. Naj omenim da sva nekje na poti ali zgresila ali pa sva sla prav. Skratka picila sva po makadamu.

Na meji brez tezav, tako da sva nadaljevala pot do Ogulina. Evo tam ta prva kavica v mestni kavarni. Nato sva krenila preko vrha Velebita do Senja. Tako sva prisla do Jadranske magistrale. Naslednji vecji postanek sva nato opravila v narodnem parku Paklenica. Vstopnina 30 HRK po glavi. Postanek skoraj uro, saj te skalnati previsi enostavno osupnejo. Se posebej naredijo dodatno sceno plezalci. Sledi ohlajanje v najbljizjem lokalu, ter nadaljevanje poti preko Maslenickega mosta do Zadra. V Zadru najdeva privat sobo (100 kun po glavi), motorja sta za ograjo na dvoriscu relativno varna. No kljub temu sva poskrbela za dodatno zaklepanje. Sledi vecerja, ter pivo in Caipirihnia, ter spanje.

Dan 2:

Odhod iz Zadra ob 7:40, ter zajtrk v trgovini v Sibeniku. Uzivava ob stalni sceni; desno morje, levo pobocja. Cesta fenomenalna, najdejo pa se tudi cepci (kot povsod). Splita se izogneva saj sva v njegovi blizini ko je najbolj vroce, promet pa hudo gost. Kmalu prideva do Makarske, kjer narediva daljsi postanek. Najbolj si zapomnem samotnega kitarista, ki ustvarja lenobno sceno obale. Cilj danasnje etape Neum. Spiva v hotelu Neum (30 Eur soba z zajtrkom in garaza po osebi). Doziviva nepricakovano gostoljubnost porcije giric ob svojem prvem pivu in topel pogovor z lastnikom lokala. Kopanje, opazovanje penzionerske scene. Zraven pa "zlatni joški Neuma".

Dan 3:

Odhod iz Neuma ob 7:50 do Dubrovnika ter enourni postanek. Nadaljevanje poti nato do najuznejse tocke najine poti - Cavtat. Dolocena vrsta dogodivscine je da sva na tej poti zamenjala motorje za nekaj kilometrov. V Cavtatu postanek (običajna kombinacija kava-Cola), ter vrnitev do ene vasi, kjer sva končno obrnila na sever in počasi zapustila adriatic sea. No ker se še nisva mogla dokončno poslovit od Hrvaške, sva pri nekih jezerih naredila zopet postanek. Postankov je bilo kar nekaj, vsaj na 60-80 km sva jih delala! Tam so se pripeljali gospodje policisti saj naj bi nekdo nekaj polomil v mobilnih straniščih. No ziher je ziher, pa sva jo raje hitro popihala od tam, nikoli ne veš. Od tukaj dalje pa se pričenja prava dogodivščina. Ob prehodu meje CRO-BIH je bosanski carinik zahteva poleg pasoša tudi zeleno karto. Pri moji mu ni bilo všeč da je bila na roke napisana, še bolj pa se mu ni dopadlo da je bila oznaka reg. tablice napisana z drugo pisavo. No pa recimo da je zastopil kar sem mu povedal. No pri Igyu pa ni šlo kar tako, saj je Igy žal pozabil na zeleno karto. Seveda najprej šok "sej naju ne bojo naprej spustil", toda nato je carinik pomahal kolegu v daljavi; le ta je pritekel in pričel pisati zeleno karto tam na licu mesta. Plačilo: 30 EUR. Med tem časom se je carinik stopil in si začel ogledovati mašine in opremo, ter ga je zanimalo prav vse. No povedal je tudi da čaka sedaj na neko Suzukijevo enduro - 1300 kubično. Pri dobri volji nisem mogel razvozlati kateri motor bi to lahko bil, ampak sem pridno kimal in hvalil njegov nakup!

Po opravljenih formalnostih sva se pripeljala v Trebinje. Šok Trebinje. Za dobrodošlico naju je pričakal povožen pes (ovčar presekan na pol), 10 metrov naprej pa je nek obcestni delavec mirno opravljal svoja posla. Svinjarija prva liga; smetnjakov nisva opazila, pač pa gore smeti in nekak nelagoden občutek. Hitro svo jo popihala do Bileče mimo bivše "klasa" kasarne, ki je danes bolj razvalina. Na cesti (katera je proti pričakovanju izjemno dobra) je potrebno izjemno paziti le na domače živale; krave, osle, ovce, koze,... in pa na nore voznike avtomobilov - toda te najdeš povsod.

Nekje naprej od Bileče sva planirala da bova zavila na levo. Pa se je izkazalo da sva zavila prekmalu. Seveda sva to opazila že kar po nekaj kilometrih, saj sva prepričana, da pred nama že dolgo dolgo časa ni bilo nobenega motorista. Ljudi so naju občudovali, pozdravljali, mahali, šolarji po vaseh pa so nama pripravljali vedno kordonski pozdrav a la Tour de France:) Najbolj zapleteno je dejstvo, da se voziš tudi po Republiki Srbski, to opaziš po tablah v cirilici; tukaj je bilo potrebno napeti ves spomin iz starih časov. Kaj posebnega na poti ni bilo videti, zato sva kar peljala. Ah, da ne pozabim. Nekje na tej poti sva opazila tablo z napisom da je desno 2 km kraj kjer je z avionom strmoglavila makedonska delegacija. Ta dogodek sem imel tudi sam v spominu, pa sva rekla, ajd greva pogledat. Zadeva je trajala kako uro! Kraja nesreče nisva našla; pač pa sva pustila tam obilo znoja in živcev saj se je asfaltna pot spremenila v makadamski klanec. Ko sva se vrnila na glavno cesto brez padca sva si bila enakega mnenja - tam sva pustila toliko moči kot bi jo potrebovala za cel dan vožnje. Nato sva prišla do Stolca. Nikar naravnost do Čapljine - so naju opozarjali domačini, saj je tam vse polno policajev. Končno sva prišla do Mostarja. Dehidrirana, kot bi peljala čez puščavo in utrujena od Makedoncev. Pa se je zgodilo. V nekem križišču sva spregledala talne oznake in po napačnem voznem pasu prepeljala križišče. Iz vogala skoči policaj in je dejal "Jao momci, šta se zajebali. Jao pa stranci ste. Sad vas moram da vodim na policijsku postaju in kod suca za prekršaje" Midva sva ga zabodeno gledala, ter dejala:"Pa druže, dali se to može drugčije riješiti". "Pa naravno da se može, ajd 10 EURA po glavi". pa sva skintala, pa vprašala, kje je zdaj ta most. Prijazen pozdrav in nato vožnja do nekega parkirišča. Tam razjahava, seveda takoj priletita dva "cigančka", "ajd čiko malo love". Rešila sva se jih z nekaj drobiža. Domačini pa so nama pokazali še drug način:" Marš, jeb... vam sve po spisku" In glej, glej deluje. Najprej pol litra vode, nato klasika. Vročina da se ti skisa. Pa če sva že tle ajd greva tale most pogledat. Mogoče srečava še kip Bruce Leeja (nisva ga). Na mostu srečava skupino španskih motoristov - 15 dnevna tura. Malce sva nerodna, ker nama zagotavljajo da smo se srečali v Dubrovniku, ne jest ne Igy pa se jih ne spomniva. Prijateljski pozdrav, par fotk na mostu in piči naprej do Sarajeva, saj je pred nama še 126 km. V Sarajevo prideva dokaj pozno. Kakšnih privat sob na Iliđi nisva opazila, zato se posluživa mojega stalnega hotela Astra na Baščaršiji (90 EUR po glavi z zajtrkom in varnim parkingom za motor - ni garaža, pač pa ograjen varovan prostor pri Garni hotelu Astra.). Receptorka je bila navdušena, tako da sva jo morala en krog odpeljat. Tukaj vse super! Zvečer čevapi, turška kafana, višnjeva nargila, burek, pivo, turški čaj in...... postelja:)

Dan 4:

Odhod ob 8:00. Imajo že neko novo obvoznico do Travnika. Danes je dokaj hladno. Windstoperje gor. Nato pičiva proti Zenici, ter pred Zenico obrneva za Bihač. Tuneli - kaos. Niso osvetljeni, in če v njega pripelješ še v sončnih očalih je tema nepopisna. Pozornost na noviju. V Bihaču naju napere močno, premočno. In izkaže se da sva predolgo čakala. Ljudem se smiliva, Igy je žičen ko pes, meni pa je smešno, saj ugotovim, da mojega "dežnjaka" nisem doma probal. Tako sem na poti ugotovil, kako velik človek sem. Z Igijevo pomočjo sem se zbasal v kombinezon - k račka sem bil!!

Preko granice nato do Plitvic. Vsi hoteli polni, dobiva privat sobo v neki hiški - 140 HRK po glavi. Ko se namestiva in obesiva premočeno obleko na ograjo hiške na sušenje, greva lahko le lokalno jest. In lokalno pomeni monopolno. Ena sama restavracija - ni druge izbire. Greva, drago ko satan. Toda kaj bodo oni nama. Spijeva največ do sedaj in to se pozna na računu - 450 HRK.

Dan 5:

Žalosten sem. Vsega je konec. Samo še piškavih 220 km preko Karlovca, Metlike, pa do doma.

1770 km vsega skupaj. Prvi izlet. Na to sem čakal leta. Sedaj je za nama.

Izkušnja katero ne bom nikoli pozabil. In Igy? Vseh 5 dni sva se imela nepopisno, sva kompatibilna in tudi to, predvsem to je pripomoglo da je celotna pot bila norororororo dobra!

Drugo leto, drug izlet. Mogoče kak dan ali 2 več! :yea1:

[janetka]

uuuuuuuuuuuuu :kva2:

tole je ko strip.....ampak kej sočnega bi pa lohk napisou

neki malga vsaj... :trance_33_sleep:

sam da sta doma....cela in zadovolna

mal še dodej kuk sta zapravla..... :slap:

Fos maš srečo veš

sm že šefu rekla da grem prej iz službe ker morm enmu ventilčke spustit.

lpj.

[imlakar]

Pa še malenkost z moje strani. Res je blo ful dobr. :OK: Je pa blo v Neumu kar zanimiv, ko so mojga prijatla "napadle" penzionistke. Kaj in kako je blo naj kar sam napiše :grim . Bla je pa res največja težava, k sva hotla makedonca gledat. To ni bil makedam, ampak so bli nasuti kamni :BUA:

Vseen pa super :yea1:

[janetka]

aha vidm da si ti bl zgovorn.....

a bomo kej zvekl iz tebe?

no, kaj je blo pol s penzionistkam ....? :hmm:

j.

Popravljeno September 15, 2006. Popravil janetka

[imlakar]

aha vidm da si ti bl zgovorn.....

a bomo kej zvekl iz tebe?

no, kaj je blo pol s penzionistkam ....? :hmm:

j.

Vidim, da ni še nič povedal. :grim Doživel je popoln napad :grrr

[Fos]

Ma sej mi je mal neroden, mal sem pa tud ponosen :lol1:

ma tam so se ene penzionsitke kao zmenile kera me bo mal pošlatala, pa se je res ena prbližala, pa najprej gledala u najine girice, pol me je pa začela ke po nog šlatat.

Jest pa okamenel na stoli, k nisem lih dojel kva se dogaja :eek:

Drugač so bli pa tam tudi "zlatni joški Neuma", da sem se spet zbrihtal:)))) :OK:

[imlakar]

Ma sej mi je mal neroden, mal sem pa tud ponosen :lol1:

ma tam so se ene penzionsitke kao zmenile kera me bo mal pošlatala, pa se je res ena prbližala, pa najprej gledala u najine girice, pol me je pa začela ke po nog šlatat.

Jest pa okamenel na stoli, k nisem lih dojel kva se dogaja :eek:

Drugač so bli pa tam tudi "zlatni joški Neuma", da sem se spet zbrihtal:)))) :OK:

Ti so bli pa poleg Sarajeva :OK: , tud edini na najini poti

[Temty]

Super izlet, jaz sem bil teden dni nazaj z punco za štiri dni, Ptuj-Karlovac-Plitvice-Zadar-Torgir-Dubrovnik in naza po isti poti...

Super izlet prazna cesta brez gužve, razen zastojev, ki jih povzročijo italjanski camperisti, ki se ustavljajo ob Neretni za pirom in čebulo...

LP

[exe`FZS]

Da ne odpiram nove teme, bom kar tu vprašal. 13.7.07 se odpravljam na Dugi otok. Načrtovano pot sem prilepil spodaj(Celje-Kočevje-Delnice-Novi Vinodolski-Zadar). Zanimajo pa me vaši nasveti glede ceste in ali priporočate kakšno drugo smer. Avtocesta mi ravno ne diši vendar pa sem časovno omejen(trajekt ob 12:30).

lp Anže

Popravljeno Julij 5, 2007. Popravil exe`FZS

[imlakar]

Da ne odpiram nove teme, bom kar tu vprašal. 13.7.07 se odpravljam na Dugi otok. Načrtovano pot sem prilepil spodaj(Celje-Kočevje-Delnice-Novi Vinodolski-Zadar). Zanimajo pa me vaši nasveti glede ceste in ali priporočate kakšno drugo smer. Avtocesta mi ravno ne diši vendar pa sem časovno omejen(trajekt ob 12:30).

lp Anže

Cesta je super in jo priporočam. Kar pa se časa tiče, boš moral pa zgodaj štartat iz Celja. Po moje okol 5 zjutraj.