V-Strom day

[glažar]

NO PO SLIKI VIDIM DA JE TUDI JANETKI USPELO V DRUGEM POSKUSU ITI ČEZ BOSNO V DUBROVNIK

[Aky]

Ja. Uspelo ji je dvakrat!

[janetka]

ijaaaaaa mi je ratal :notworthy:

in veste kaj se mi fržmaga, da v nedelo moje osebne sploh niso hotl vidt

pol sm si pa žvižgala pesmico:

tako ti je mala moja kad te "zajebava" Bosanac

[janetka]

drgač pa pišem raport.... lepo počasi

če ma kdo kako željo po cenzuri...naj mi piše na PM

[OFI]

Lepo, da ste se imeli fajn in čestitam za varno odpeljano dooolgo furo

Sem vedel, da mi bo žal, ker nisem šel zraven in sedaj mi je še bolj, ko berem komentarje in vidim posnetke Ampak tudi tega študija bo enkrat konec..le na Bali bo treba tedaj iti, da bi videl še Serada. Kdo ve...morda na Denpasar V-Strom Meetingu 2012

Nč bat kolega imam zaupno informacijo da bo Promajna postala tradicionalna fura... :evilgrin:

Janetka zdej bi pa že rabili kak koledar tradicionalnih voženj in dogodkov, za tiste ki smo bolj

[janetka]

Janetka zdej bi pa že rabili kak koledar tradicionalnih voženj in dogodkov, za tiste ki smo bolj

želeli ste, izvolite

april:žegn v Mirni Peči

maj: IPA žegn

maj: KLV-Strom vikend zbor

julij: Maltatal -moto žegn

julij: HBF - hapy brzdej fura

avgust: tradicionalna vožnja prvega srečanja (15.08.2006)

september: Promajna

[OFI]

želeli ste, izvolite

april:žegn v Mirni Peči

maj: IPA žegn

maj: KLV-Strom vikend zbor

julij: Maltatal -moto žegn

julij: HBF - hapy brzdej fura

avgust: tradicionalna vožnja prvega srečanja (15.08.2006)

september: Promajna

Junija pa nič?

[serad]

želeli ste, izvolite

april:žegn v Mirni Peči

maj: IPA žegn

maj: KLV-Strom vikend zbor

julij: Maltatal -moto žegn

julij: HBF - hapy brzdej fura

avgust: tradicionalna vožnja prvega srečanja (15.08.2006)

september: Promajna

WOW!!! To je pa že seznam....

Ja nič, tradicionalno srečanje na Baliju bomo planiral enkrat med Oct in Mar pa bo!

[glažar]

želeli ste, izvolite

april:žegn v Mirni Peči

maj: IPA žegn

maj: KLV-Strom vikend zbor

julij: Maltatal -moto žegn

julij: HBF - hapy brzdej fura

avgust: tradicionalna vožnja prvega srečanja (15.08.2006)

september: Promajna

KDO BO VSE TO ORGANIZIRAL

[glažar]

WOW!!! To je pa že seznam....

Ja nič, tradicionalno srečanje na Baliju bomo planiral enkrat med Oct in Mar pa bo!

OKTOBER JE ŠE SEZONA

NOVEMBER JE TRADICIJONALNI BILJARD :naughty:

OSTANE DECEMBER

MISLIM DA BI BILO LEPO PREŽIVETI NOVOLETNE PRAZNIKE NA BALIJU :naughty:

[OFI]

OKTOBER JE ŠE SEZONA

NOVEMBER JE TRADICIJONALNI BILJARD :naughty:

OSTANE DECEMBER

MISLIM DA BI BILO LEPO PREŽIVETI NOVOLETNE PRAZNIKE NA BALIJU :naughty:

...... s koktejlom v roki, možgani na off in čivavo na straži

[glažar]

...... s koktejlom v roki, možgani na off in čivavo na straži

:worship: :worship:

[janetka]

MISLIM DA BI BILO LEPO PREŽIVETI NOVOLETNE PRAZNIKE NA BALIJU :naughty:

a rabim osebno izkaznico za na Bali

[glažar]

a rabim osebno izkaznico za na Bali

RABIŠ POTNI LTST :naughty: AMPAK ČE GA POZABIŠ DOMA TI GA DJUME ZELO HITRO DOSTAVI

ZA PO BALIJU PA SI LOHKA Z OSEBNO IZKAZNICO

[raza]

RABIŠ POTNI LTST :naughty: AMPAK ČE GA POZABIŠ DOMA TI GA DJUME ZELO HITRO DOSTAVI

ZA PO BALIJU PA SI LOHKA Z OSEBNO IZKAZNICO

Tole si pa fejst naglas povedal!!

[janetka]

br večer,

vem, da sem pozna s poročilom a žal hitreje ne gre.

za lažje razumevanje ostalih, ki niso bili z nami, naj povem, da je v petek na pot odšlo 8 motorjev, 13 ljudi.

V Promajno sta z avtom prišla iz Zagreba tudi Brum in Tanja.

Zaradi slabih vremenskih razmer so 4 motorji domov odšli šele v ponedeljek, ostali 4rje pa že v nedeljo

ker so jih v to prisilile službene obveznosti.

[janetka]

PETEK 17.9.2010

LONG WAY DOWN

Deževno petkovo jutro , ura je 7:00 in z Zukijem se v popolni potapljaški opremi poženeva iz garaže. » Dežek pada, sončka ni, men na morje se mudi« je prepeval Zukijev motor. Na zbirnem mestu sem prva, tankam, grem po kavico in čakam ostale pogumne štromarje da pričofotajo na start. Počasi se zberemo in odpeljemo proti Vinici. Od Barja do Vinice smo vozili brez dežja, tam smo na Petrolu čakali na Ofsajda z ženo, vmes pa izropali kavni avtomat. Žan si je krajšal čas s prestavljanjem motorja gor in dol, ker je vedno parkiral tam kjer ni treba. Nek gospodič Žanovih let je Žana vprašal par zadev o KLVju in Žan mu je prijazno odgovarjal. Medtem, ko sta klepetala so se nekateri slekli dežjake, oboževalec KLVja pa je glasno vprašal : kam pa greste, a daleč ??

Žan mu odgovori : jaaaaaaaaa daleč, daleč, u ALBANIJO. Spogledali smo se, imeli strašno resne obraze, ko pa je gospodič odšel, smo prasnili v smeh. Kasneje smo gledali v nebo in ugibali kakšno bo vreme na naši poti. Vsi so pametovali, samo Nevenka in jaz sva ostali hladni in v dežjaku. Naš Matjaž si je za popestritev poti omislil stavo (oh ti Bavarc- raiderji) in sicer je predlagal, da z Brigito plačata pijačo, če nas do cilja spet ujame dež , mi pa njima večerjo, če dežja ne bo !

Po uri in pol čakanja sta prijadrala Ofi in žena, nato pa smo v sestavi 8 motorjev in 13 ljudi nadaljevali pot. Ni bilo treba dolgo čakati na dež. 3 minute po startu so začele padati dežne kaplje in po blatni poti skozi gozd smo prišli do avtobusne postaje « in d midle of nouvear« kjer so se pametnjakoviči stlačili v dežjake. Matjaž je skoraj planil v jok, Brigitka ga je tolažila, mi pa smo postali strašnoooooooooo žejni. Ker je bil dež vse močnejši smo del poti prevozili po AC kjer smo imeli čas za počitek, malico in lulanje. Po okrepitvi si je del ekipe slekel dežjake, Seba pa je rekel, da je zdaj tako kot v formuli, del nas je za suho taktiko, del pa za mokro. Prišli smo do Knina, kjer je Matjaž plačal rundo, ki ga bo verjetno izučila. Od Knina dalje smo vsi vozili brez dežjakov in se do cilja peljali v suhem. V Promajni smo bili ob 18:30 uri. Bili smo utrujeni, izžeti lačni, žejni in prešvicani, aaaaaaaaampak zadovoljni. Na naše srečanje sta z avtom iz Zagreba prišla tudi Brum in Tanja. Pri večerji nam je Glažar določil sobe/apartmaje, men pa sobo z zasebno kopalnico in 2 bodygarda. Ko smo se okrepili, smo Sebata presenetili z darilom, ki je v celoti Glažarjevo delo, Seba pa je začuda ostal brez besed, kar ni v njegovi navadi. Med večerjo so nas Brum, Ofsajd in Matjaž zabavali z raznimi zgodbicami, nato pa smo tisti, ki mamo mravljince v ritki , navdušeno balinčkali. Matjaž nam je dajal nazorne inštrukcije in nas spravljal v obup s svojimi odličnimi potezami. Ostali so klepetali za mizo, utapljali grla v hladnem pivu, medvedji krvi in jagermajstru, z eno besedo = zeliščni napitki.

[janetka]

SOBOTA 18.09.2010

AVANTURA OF MY LIFE OZ. JANETKA & STOMATOLOG

Sobotni plan je imel na dnevnem redu jutranje kopanje, zajtrk, ter po zajtrku moto izlet v Mostar. Sama se za izlet z motorjem nisem odločila, ker sem se slabo počutila in bila prvo jutro brez temperature in glavobola. Imela sem namen ostat v penzionu in raziskovat okolico, a Glažar je dal komando, da moram zraven in me dodelil Tanji in Brumu v avto.

Pa smo šli. Štromarji posebej, mi trije z avtom pa posebej. Štromarjev valjda nismo ujeli, ker je bila cesta zavita, ozka, smotana in oh in sploh, za piko na i pa mi je postalo še grozno slabo. Med vožnjo sem se s Tanjo zamenjala in jaz sedla spredaj, Tanja pa zadaj. Brum me vpraša : Janetka dal imaš ličnu kartu? Jaz pa kot iz topa: Jaaaaaaa mam, ( pred odhodom sem na hitro pokukala v denarnico in videla nekaj ploščatega, rozastega in črtastega, kar naj bi bila osebna izkaznica). Tako sem sva bleda v obraz od 30 kilometrov ovinkov med skalami in grmovji končno zagledala HR-BIH mejo. Postavimo se v vrsto, tam pa ŠOK !!!! Odprem denarnico in namesto osebne izkaznice ven potegnem (novo) vozniško dovoljenje!!! Ko bi vi mene videli, kako sem menjala barve na obrazu, kot kameleon. Oblivala me je vročina, mrazilo me je in čisto malo je mankalo pa bi še bruhala. Komaj sem izdavila stavek : uuuuu piz_ _, jest pa nimam osebne, vozniško imam. Brum me čudno gleda, carinik začne zavijat z očmi, carinica v ozadju vleče na ušesa in opazuje, Tanja pa je tiho ko miška. Pa povem Brumu, da nimam osebne. Brum reče : pa kako nemaš lične karte ??? pa pitali smo te dal imaš ličnu ?

»Aha« rečem jaz, ampak je nimam veš , vozniško pa mam. Pa začnemo cariniku razlagat zgodbico, kako sem zamenjala osebno z vozniško, pa da se ne počutim dobro, pa da sem zato v avtu s tem dvema in da se nam mudi, ker mormo ulovit 7 motorjev… Carinik nam pove, da danes ni noben motor prečkal meje in da brez osebne ne bom šla čez mejo, pa če se nam še tako mudi. Ampak nas je nato vseeno spustil ter dodal: » o.k., mogu da vas pustim, al vas bosanci neče ! » Pa si mislim, eh, kaj da ne , če jim povem, kar sem tebi, me bojo tud bosanci, ker moram u Mostar pa pika.

Pa gremo do bosanske meje , tam pa mejo čuva lušna temnolasa carinica in začnemo na isti način razlagati kaj in kako. Carinica nam pove, da ni noben motor prečkal mejo in da lahko grem čez mejo, če želim plačat visoko kazen, postat begunka in pristat v arestu.

Po zelo, zelo kratkem premisleku, morda 7 sekund, se odločim, da se vrnem na HR in na nek način v Makarsko. Z Brumom in Tanjo se na meji poslovim in Brumu naročim, naj Glažarju pove kaj se mi je zgodilo, ampak prej naj se prepriča, da bo Glažar sedel, ko mu bo razlagal zgodbo. Brum in Tanja nadaljujeta pot v Mostar, jaz pa vsa poklepana peš nazaj na Hrvaški prehod.

Tam se cariniku in carinici zahvalim za prijaznost in odpešačim naprej. Ravno sem globoko vdihnila in se začela spraševat kako hudiča bom prišla v Makarsko, ko pa sploh ne vem kje sm, ko zaslišim : »halo gospođo, kuda čete ???, ajde ovamo!!. Pa si rečem : ja kva bi pa zdej spet rad ???

Pridem ko polit cucek do carinika pa mi reče: »sjednite tamo, ne možete tu sami na avtostop, halooooooo, nije to za vas !!« in mi pove, da mi bosta s carinico zrihtala prevoz do Makarske pri kašnem domačinu, ki ga poznata. Od navdušenja, da je še milost na tem svetu, se pridno vsedem na pločnik in čakam na rešitelja. Po 15 minutah cvrenja na soncu se carinica nagne k oknu nekega pičkohvatnega pižoja in se hihita ob pogovoru s šoferjem. Jaz si pa mislim: halo ženšče, a moraš res vse sčvekat o zgubleni slovenki !! In evooooooo, Janetka ima prevoz. Kar verjet nism mogla, da mi res nau treba štopat v tej divjini, kjer so doma yugoti, stoenke, golfi, oslički, krave in konji. Od navdušenja, da imam prevoz, objamem carinico in se ji zahvalim ker me je rešila , carinik pa je bil tako velik, da sem stopila na pločnik in mu pritisnila lubčka na lička, a je takoj pogledu levo in desno če je slučajno kdo to vidu, mu je bilo zelo nerodno, men pa čist nič.

Med mojim zahvaljevanjem in poslavlanjem je šofer pižoja pospravu kramo s sedeža in že sem se peljala. Predstavila sem se šoferju v belih hlačah in beli srajci ter črnimi sončnimi očali. Tako na oko je zgledal, da ima nekaj čez 40 let. Potem sem začela pogovor, da razbijem tišino, on pa je vztrajno molčal in zelo počasi jemal ovinke proti Makarski. Karkoli ga vprašam mi odgovarja v najkrajši možni varianti, mene postaja strah, nelagodno se počutim in dobim ogromen cmok v grlu. Hitro vzamem mobitel iz ruzaka in Brumu napišem sporočilo, da sem dobila prevoz. Po kakih mučnih 10 minutah in po čudežu se je mojmu šoferju razvezal jezik in pogovor je stekel, samo na plin pa še zmer ni hotu stopit. Razložil mi je, da je po poklicu stomatolog in da živi v Makarski. Vprašal me je, če poznam Makarsko in ko mu rečem da ne, mi pove nekaj zanimivosti ter ustavi na razgledni točki, kjer mi našteje otoke, ki so bili pred nama. Malo sem se že sprostila in dosegla celo, da se je nasmehnil. Tako sva do Makarske drug drugemu povedala kratek živlenjepis, nato pa me je vprašal kje bivam v Makarski, jaz pa povem, da v penzionu Hajduk. Ta penzion mu ni bil znan in ker nisem vedela kje točno je ta Hajduk, sem mu rekla, naj me odloži kje blizu obale, potem bom pa že sama iskala naprej. Ustavil je na avtobusni postaji, kjer sem se mu zahvalila in mu povedala, da ga ne bom kot rešitelja nikoli pozabila. Rekel je, da bi mi rad dal nekaj v spomin ter zamahnil z roko za moj sedež ter mi podaril ogroooooooooooomen rdeče-rumen paradižnik. Debelo sem pogledala, saj paradižnika res nisem pričakovala. Pomahala sva si še in šla vsak po svoje. Torej pristala sem v Makarski in mislila, da sem že rešena, samo še moj penzion ob obali poiščem, pol se grem pa kopat. A sem se kmalu prizemljila, ko sem videla hotele eden poleg drugega, pa velik tobogan na plaži itd. Bila sem tako zbegana in raztresena, da nisem dojela, da Makarska in Promajna nista eno in isto. Stopim do kioska in povem, da sem se izgubila in da moram priti do Promajne. Prodajalka me je gledala ko da sem z Marsa padla in je začela: » Jao gospođa, ne možete vi tek tako u Promajno »!!

Kaj ne morem ??? povej že kaj in kako sem si mislila.

A me je samo gledala in odkimavala z glavo, zato sem jo zbrisala stran , dva štanta naprej in prodajalki spet povedala isto zgodbo. Prijazna mladenka mi je kar narekovala naj grem do hotela Meteor, ob hotelu po ulici navzgor do glavne ceste , čez glavno cesto na avtobusno postajo, z avtobusom do Promajne pol pa samo še poiščem svoj penzion in sem rešena.

Točno to sem naredila in ko sem bila na pravem avtobusu, sem še prosila sprevodnika, da me opozori kje moram izstopiti. Sprevodnik se je nasmehnil, me sredi poti proti Promajni poklical in rekel naj sedem na sprednji sedež. Ko smo se pripeljali do moje postaje, je izstopil, mi podal roko da sem izstopila še sama. Rekla sem : hvala, pa srečno!

Sprevodnik pa je dal roke v bok in rekel : eeeee nama sreča ne treba, hehe

Porka duš , sem si rekla, a mi na čelu piše da sem se zgubila al kaj ? Skratka našla sem pot do penziona, gazdo prosila za rezervi ključ sobe, šla pod tuš, se zjokala od sreče in šla na plažo kjer sem čakala naše fante in sploh na Glažarja da mi pove litanije.

[janetka]

NEDELJA 19.9.2010

PLAYBOY IN LIZANJE SLADOLEDA V DUBROVNIKU

Nedeljsko jutro se je zopet začelo z osvežilnim kopanjem, katerega so si privoščili samo najpogumnejši, sledil je zajtrk in vedno bolj žalostni pogledi, ker so nekateri morali na pot proti domu.

Razdelili smo se v dve skupini, na SOFTiče in HARDiče.

SOFTiči v sestavi Seba&Suzi, Žan, Aky in Janetka smo se odločili da gremo domov v ponedeljek.

HARDiči v sestavi Glažar&Žemljica, Miha&Nevenka, Ofi&Barbara ter Matjaž&Brigita pa so morali na pot ne glede na grozno vremensko napoved.

Med poslavljanjem sem si komaj od Matjaža izposodila balinčke (nanje je čustveno navezan), da si malo zapolnimo nedeljo in začeli smo z igro takoj ko so HARDiči odšli domov.

S Suzy sva z levo roko premagovali moške in po slabi urci igre se jim na lepem ni več balinčkalo, ampak bi raje šli malo na sprehod. No pa smo šli. Pridemo do prvega kioska, ko se Seba postavi pred prodajalko in na glas pove da želi revijo Playboy. Ja, tako smo grupno kupovali revijo Playboy, pa je bila povsod žal razprodana. Po sprehodu pade ideja, da bi šli malo na motor, makar do Makarske na sladoled in seveda smo šli.

Prištromamo do Makarske pa Seba reče: »eh brezveze, pejmo še 50 km naprej in smo šli, tako smo nadaljevali z malo po malo, dokler nismo lizali sladoled v Dubrovniku, kjer nas je pričakal KLVjaš Jeeves in nam zrihtal parkinge kjer smo lahko pustili motorje in kramo, nato pa sta nas z Romano peljala na pico v center Dubrovnika. Lider Seba pa je po ogledu Dubrovnika častill sladoled. Kepica sladoleda se je gibala od 7-10 kun. Sladoled je bil božanski. Okoli 17 ure smo se odpeljali iz Dubrovnika in lepo na izi štromali proti Promajni. Vmes nas je malo požegnal dežek , ampak samo tolk da je zalil nasade mandarin ob Neretvi in da smo se zbasal v dežjake, potem ga je pa zmanjkalo. Ko smo večerjali je Jeeves sporočil, da je ob 18,30 uri v Dubrovniku padala toča in je zmanjkalo elektrike. Kar sapo mi je uzelo, Dubrovnik pa toča ???? a je to sploh možno ?

Po večerji smo bili vsi na smrt utrujeni in smo šli z veseljem v mižule.

[janetka]

PONEDELJEK 20.09.2010

LJUBO DOMA , KDOR GA IMA

Kaj naj rečem, kot vojaki smo bili ob 8 uri vsi na zajtrku, ob 9 uri vsi poleg motorjev in 9:15 je Seba zavpil: ooooooooooooood - hoooooooooood.

Seba je bil odličen lider, pazil je na punci, pesek, luknje v asvaltu. V kičastem soncu smo se vozili ob jadranski magistrali, si ogledali Maslenički most pa še nekaj zanimivih zadev.

Na Rijeki smo imeli zadnji konkreten postanek, v Postojni smo tankali, se poslovili in odpeljali na zadnje km poti proti domu.

Na domačem rondoju sem po tradiciji odpeljala tri kroge, v garažo zapeljala točno ob 20 uri in se začela smejati.... zakaj?

prvič od veselja, da sem srečno prispela domov in v treh voznih dneh naklepala 1.461 km (km s pižojem in avtobusom ne štejem)

drugič od tega, k me je tako ritka bolela, pa nism vedla kako nej zlezem dol z Zukija

tretjič pa zato ker, je Matjaž reku, da bo v pondelk ob 20:10 uri prišel po svoje balinčke

Veš Matjaž, razmišlam če ti jih bom sploh vrnila ?!

Si me nekaj zafrkaval glede moje zdrave prehrane:

ko sem v petek na AC malcala frutek si rekel: mater bejba vozi motor, za malco ma pa frutek !!!

ko nisem našla zabojnika za steklo si rekel : ah sej otrok ne ve kaj je ekološka osveščenost

in ko me v soboto bosanci niso spustl čez mejo si komentiral: sej otroc tko ne smejo sami čez mejo

Matjaž, midva se še slišiva a ne?

**********************************************

Evo dragi moji tolk z moje strani

hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za nepozaben vikend in hvala meni za odličen spomnin

bye,bye by Janetka press

[horn3t]

Super poročilo (oz. vsa 3)! . Samo se mi zdi, da je bilo tudi nekaj cenzure zraven :evilgrin:

Pa lepo, da se je vse izteklo, kot se mora in da ste vsi v redu prišli domov.

Lepo se imejte!

[Baracuda]

Very nice,

Ja še dobr,da si pršla nazaj vsaka šula neki košta

[serad]

@ Janetka: Sjedi 5!

Samo eno manjšo lekturo bi si dovolil... gospod ni bil "Stomatolog", ampak, kar je tudi očitno iz tvojega teksta, navaden "Tomatolog"!

[OFI]

Evo dragi moji tolk z moje strani

Na nivoju.... kot vedno, bravo

[glažar]

Janetka Odlično kot zmeraj

Da bilo je malo cenzure ,Moram pa povedat da ni samo janetka pozabila nekaj za prečkanje BOSANSKE meje ,so bili se nekateri pacijenti ki tukaj niso omenjeni.

Ampak smo jih uspešno prešvercali