Skoči na vsebino

G sila ali kako te "zalima"


Jure

Priporočene objave

Voznika v 5 tonskem poršeju je torej ful bolj zalimalo?

In če bi teoretično obstajal 100000ton težak porše z dovolj močnim motorjem, da bi dosegel enak pospešek kot 1 tonski porše.. A bi voznika pol kar razlimalo al kaj? :slap:

Da. ker je limanje posledica vzajemnega delovanja sil, ne pa samo pospeška. količnik G je lahko enak, ampak kaj, ko je masa, ki mu deluje v hrbet, večja. Je pa res, da se običajni pri "limanju" misli predvsem na občutek v hrbet, mi pa tukaj izpeljujemo pospeške G.... ali pa se motim? je še zgodaj ...

Jest sem si ga pa; Suzuki GSXR1000 razvije 0.75G-ja v pospešku.

triumph rocket III ima izračunano 1,0 G pri polnem pospeševanju do 200 km/h (pod 8 sekund)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Samo še to dodam, da se zamislite-mo iz čega izhaja G? masa+pospešek. @ Dex zato sem vključil tudi prvo formulo... newton's gravitational law - ta je ključnega pomena pri izračunavi.

Praktični poizkus;

V tem poizkusu damo našega kaskaderja - opico z imenom Zumba na kolo in v vlak. :P

Na eni strani imaš navadno kolo in ga porineš. Pa recimo do 100km/h. Porineš ga s silo, da doseže 100km/h v 3 sekundah.

Na drugi strani imaš 100 tonski vlak. Porineš ga z silo, ki jo vlak potrebuje da doseže 100km/h v 3 sekundah.

Sedaj pa ta težki del za razumet...

Pospešek bo enak. Ampak sila, ki bo porinila vagon bo ogromna v primerjavi z silo ki bo porinila opico na beciklu. Zato bo opica v vlaku čutila večjo silo potiska - navora (G), ki se bo neposredno prenesla na njeno telo (G). Na beciklu je sila mnogokrat manjša zaradi prednosti, ki jo ima becikl v teži in opica na beciklu te sile ne bo tako močno občutila.

Ostalo na testu in piru. :D

nasprotno, zelo zanimivo pisanje...če odštejem žaljivke....

ej terminator...jst bi se tud s poršem pelu... :blush:

Može ob priliki. ;)

Popravljeno . Popravil Terminator
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Da. ker je limanje posledica vzajemnega delovanja sil, ne pa samo pospeška. količnik G je lahko enak, ampak kaj, ko je masa, ki mu deluje v hrbet, večja. Je pa res, da se običajni pri "limanju" misli predvsem na občutek v hrbet, mi pa tukaj izpeljujemo pospeške G.... ali pa se motim? je še zgodaj ...

triumph rocket III ima izračunano 1,0 G pri polnem pospeševanju do 200 km/h (pod 8 sekund)

A pa ne deluje zic v nekem vozilu(ni važno katerem) na voznika s tako silo, kot voznik deluje na zic? Torej nima veze v katerem vozilu je voznik?

To s Triumphom bi se pa kar strinjal, ker zavedat se mormo da triumph ne pospešuje konstantno z enakim pospeškom od 0 do 100km/h? Pospešek je zagotovo večji na začetku, se pravi pri pospeševanju od 0-100km/h (prestavno razmerje, manjši upor..) In 1,0G je verjetno sila, ki jo doseže v vazi najmočnejšega pospeška. Najmočnejši pospešek, pa si predstavljam, da je pri tako zmoglivem motorju ravno malo pod 3 sec do 100km/h.. Torej 1,0G popolnoma sovpada z izračunom Gja pri pospeševanju od 0-100 v 3sec, ki je 0,94. Če je tu pospešek malo močnejši, oz pod 3sec, dobimo rezultat 1,0G

@Terminator, še vedno se ne strinjam s tabo :)

Bo test pokazal svoje

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pospešek bo enak. Ampak sila, ki bo porinila vagon bo ogromna v primerjavi z silo ki bo porinila opico na beciklu. Zato bo opica v vlaku čutila večjo silo potiska - navora (G), ki se bo neposredno prenesla na njeno telo (G). Na beciklu je sila mnogokrat manjša zaradi prednosti, ki jo ima becikl v teži in opica na beciklu te sile ne bo tako močno občutila.

Ne, ne bo. Opica bo čutila silo, ki jo povzroči NJENA masa zaradi NJENEGA pospeška (ki pa je seveda enak vlakovemu).

Tako npr. pri pospešku 1g jaz čutim večjo silo, ker imam večjo maso in se bolj 'upiram' temu pospeševanju. Pri moji masi je sila 1177,2N (hehe, zdaj pa si zračunaj maso).

Pri istem pospešku boš ti, ki imaš (recimo) 80kg čutil silo 784,8N.

Ampak OBOJE je 1 g-force... In masa vozila pri tem nima nič.

Če 100 tonski vlak pospeši do 100km/h v 3 sekundah, je to 9,259 m/s^2. Za to je potrebna sila F=m*a = 100000 * 9,259 = 925925,9 N.

Če bi na opico (ki ima recimo maso 30kg) na kakršenkoli način slučajno delovala TA ISTA sila, bi opica imela pospešek a=F/m = 925925,9 / 30 = 30864,2 m/s^2 oz. 3146,2 g-force.

To pa je, če verjameš ali ne, nemogoče. :)

D.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ne, ne bo. Opica bo čutila silo, ki jo povzroči NJENA masa zaradi NJENEGA pospeška (ki pa je seveda enak vlakovemu).

Tako npr. pri pospešku 1g jaz čutim večjo silo, ker imam večjo maso in se bolj 'upiram' temu pospeševanju. Pri moji masi je sila 1177,2N (hehe, zdaj pa si zračunaj maso).

Pri istem pospešku boš ti, ki imaš (recimo) 80kg čutil silo 784,8N.

Ampak OBOJE je 1 g-force... In masa vozila pri tem nima nič.

Če 100 tonski vlak pospeši do 100km/h v 3 sekundah, je to 9,259 m/s^2. Za to je potrebna sila F=m*a = 100000 * 9,259 = 925925,9 N.

Če bi na opico (ki ima recimo maso 30kg) na kakršenkoli način slučajno delovala TA ISTA sila, bi opica imela pospešek a=F/m = 925925,9 / 30 = 30864,2 m/s^2 oz. 3146,2 g-force.

To pa je, če verjameš ali ne, nemogoče. :)

D.

Danči res se mi ne da več ampak tole si preber upam, da znaš angleško.

g

A g is a unit of acceleration equal to the acceleration caused by gravity. Gravity causes free-falling objects on the Earth to change their speeds at rates of about 10 m/s each second. That would be equivalent to a change in speed of 32 ft/s in each consecutive second. If an object is said to experience 3 g's of acceleration, then the object is changing its speed at a rate of about 30 m/s every second.

gravitational force

Any two objects with mass attract each other with a type of force known as a gravitational force. The strength of this force depends upon the mass of the two objects and the distance between them. For objects with masses as large as the earth and the sun, these forces are sizeable and have tremendous influence upon the subsequent motion. For objects such as two persons sitting in a theater, the force of gravitational attraction is so small that it is insignificant. In order for such persons to increase the force of attraction between them, they must add to their mass (maybe by eating more popcorn). Objects on the earth experience noticeable attractions with the earth due to the earth's large mass.

inertia

Inertia is a tendency of an object to resist change in its state of motion. More massive objects have more inertia; that is, they have more tendency to resist changes in the way they are moving. An elephant has a lot of inertia, for example. If it is at rest, it offers a large resistance to changes in its state of rest, and so it's difficult to move an elephant. On the other hand, a pencil has a small amount of inertia. It's easy to move a pencil from its state of rest. More massive objects have more inertia and thus require more force in order to change their state of motion.

kinetic energy

Kinetic energy is the energy possessed by an object because of its motion. All moving objects have kinetic energy. The amount of kinetic energy depends upon the mass and speed of the object. A roller coaster car has a lot of kinetic energy if it is moving fast and has a lot of mass. In general, the kinetic energy of a roller coaster rider is at a maximum when the rider reaches a minimum height.

mass

The mass of an object is a measurement of the amount of material in a substance. Mass refers to how much "stuff" is there. Elephants are very massive, since they contain a lot of "stuff."

momentum

Momentum pertains to the quantity of motion that an object possesses. Any mass that is in motion has momentum. In fact, momentum depends upon mass and velocity, or in other words, the amount of "stuff" that is moving and how fast the "stuff" is moving. A train of roller coaster cars moving at a high speed has a lot of momentum. A tennis ball moving at a high speed has less momentum. And the building you are in, despite its large mass, has no momentum since it is at rest.

Newton's First Law of Motion

An object at rest or in uniform motion in a straight line will remain at rest or in the same uniform motion unless acted upon by an unbalanced force. This is also known as the law of inertia.

Newton's Second Law of Motion

The acceleration of an object is directly proportional to the total unbalanced force exerted on the object, and is inversely proportional to the mass of the object (in other words, as mass increases, the acceleration has to decrease). The acceleration of an object moves in the same direction as the total force. This is also known as the law of acceleration.

Newton's Third Law of Motion

If one object exerts a force on a second object, the second object exerts a force equal in magnitude and opposite in direction on the object body. This is also known as the law of interaction.

Popravljeno . Popravil Terminator
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ja a težo vlaka bomo pa kr odpisali? I don't think so. ;) danči ne moreš to tako preprosto izračunati. poglej si Newtonov drugi zakon. ;)

Popravljeno . Popravil Terminator
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Če hočemo doseči pospešek 1G - potem masa nima vpliva! Zato, ker je končni rezultat 1G v obeh primerih enak! Da razložim po kmečko - kaj je težje ena tona slame ali železa! Vse je isto - samo volumen je različen! Če prenesemo to logiko v naš primer - za premikanje manjše mase je potrebna manjša sila da dosežemo 1G! Če je pa masa večja pa moramo vložiti več dela, da večja masa doseže 1G! Skratka - dovolj enostavno za razumevanje! :grim

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Acceleration is complicated, as it depends upon speed, drag and power and weight!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

In kaj ta zakon pravi?

Pravi da je, če pri isti sili zvečamo maso, pospešek manjši.. A ni to logično?

Poglej si ti tretjega.

If one object exerts a force on a second object, the second object exerts a force equal in magnitude and opposite in direction on the object body. This is also known as the law of interaction.

Sedež deluje na voznika s tako silo kot voznik na sedež. Pa naj bo sedež namontiran kjerkoli :closedeyes:

Jaz se popolnoma strinja z vsem, kar je povedano in obrazloženo v članku. In mislim, da kar je napisal danci, popolnoma sovpada z napisanim v članku. Teže pa ni odpisal, njegov izračun velja za 100tonski vlak..

Če hočemo doseči pospešek 1G - potem masa nima vpliva! Zato, ker je končni rezultat 1G v obeh primerih enak! Da razložim po kmečko - kaj je težje ena tona slame ali železa! Vse je isto - samo volumen je različen! Če prenesemo to logiko v naš primer - za premikanje manjše mase je potrebna manjša sila da dosežemo 1G! Če je pa masa večja pa moramo vložiti več dela, da večja masa doseže 1G! Skratka - dovolj enostavno za razumevanje! :grim

Se strinjam. G je isti pri določenem pospešku, ne glede na to kolikšno maso ima vozilo in koliko navora/potiska prenaša na podlago. Vseeno torej, motor ali avto ali vlak.. G force, ki jo občuti voznik pri pospeševanju je pri vseh enaka!

Acceleration is complicated, as it depends upon speed, drag and power and weight!

Točno tako, začetek v črno! Ampak mi ne debatiramo koliko kaj vpliva na pospešek. Vseskozi predpostavljamo da imamo že določen pospešek. V praktičnih primerih in obrazložitvah smo uporabljali 0-100km/h v 3 sec to je pospešek 9,26m/s^2

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Če hočemo doseči pospešek 1G - potem masa nima vpliva! Zato, ker je končni rezultat 1G v obeh primerih enak! Da razložim po kmečko - kaj je težje ena tona slame ali železa! Vse je isto - samo volumen je različen! Če prenesemo to logiko v naš primer - za premikanje manjše mase je potrebna manjša sila da dosežemo 1G! Če je pa masa večja pa moramo vložiti več dela, da večja masa doseže 1G! Skratka - dovolj enostavno za razumevanje! :grim

Sicer pa lima v obeh primerih :grim , detajli pa niso tako pomembni!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Zdej pa še to napišem pol pa na alpe-adrio - grobnik dirke gledat pa G-je merit. :kva2:

Za tiste, ki se redno vozite z letali; Jaz se.

Ko sedim na letalu, se Airbus ali (747 še huje) pripravi na vzlet - oba letala težke kobile. Vsi motorji zahrumijo in pilot prpizdi ročko za gas. Sila G je v začetku neverjetna. V prvih 50-ih metrih me zalima v zic kot me ne zalima niti moj Porsche kaj šele moja cbr-a. V teh 50 metrih oziroma vse do 250km/h letalo pospešuje počasneje kot Porsche in motor. To je dokazano na raznih poizkusih kjer so organizirali dirko med mlaznim avionom, motorjem in avtom do 250km/h. Zmagal je motor in to za "ohoho", drugi je bil avto zadnji je bil avion. To sem osebno v živo gledal. Če bi dali airbusu ali B747 pospešek enak motorju in avtu bi me razlimalo skozi zic in bi pristal v repu letala.

Torej fantje menim (skromno vendar po praktičnih izkušnjah in svojih izračunih), da je G odvisen od mase in potiska in to neposredno mi tudi čutimo kot G na svoja telesa.

Prosim nekoga ki se vozi z avionom, vozi motor in hiter športni avto da to potrdi.

Zdej sem pa res končal v tej temi. Na pivo pa še zmeraj gremo. :D

Tanx.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

To so čisto subjektivna opažanja. Ko sem to omenil punci, ki je ravno dobro priletela iz Švedske z letalom, mi je rekla, da se ji g sila na letalu ni zdela nič posebnega, da jo po njenem Comet GT 650 ful bolj zapopa.

Sploh pa brezveze razglabljat.. Izračun gja na osnovi pospeška je bil v tej temi že večkrat podan. Tudi sam si ga prilepil.. In jaz trdim da to velja za vsa vozila. Če pa že trdiš, da se g razlikuje glede na maso in potisk pa res lepo prosim da to podpreš s konkretnim izračunom. Sam si namreč nekje nazaj v tej temi rekel da si izračunal da ima gsxr1000 0.75g, porše pa 1,0g

Ne vem zakaj je potem težko objavit izračun in podatke tu na motosvet in nam usem dokazat da nimamo prav :)

Jaz sem tudi zaključil v tej temi do praktičnega poskusa, ali pa dokler ne boš objavil tvojih izračunov, kako si izračunal g pri gsxr-ju in poršeju

Grem gledat formulo :)

LP, DeX

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

To so čisto subjektivna opažanja. Ko sem to omenil punci, ki je ravno dobro priletela iz Švedske z letalom, mi je rekla, da se ji g sila na letalu ni zdela nič posebnega, da jo po njenem Comet GT 650 ful bolj zapopa.

Sploh pa brezveze razglabljat.. Izračun gja na osnovi pospeška je bil v tej temi že večkrat podan. Tudi sam si ga prilepil.. In jaz trdim da to velja za vsa vozila. Če pa že trdiš, da se g razlikuje glede na maso in potisk pa res lepo prosim da to podpreš s konkretnim izračunom. Sam si namreč nekje nazaj v tej temi rekel da si izračunal da ima gsxr1000 0.75g, porše pa 1,0g

Ne vem zakaj je potem težko objavit izračun in podatke tu na motosvet in nam usem dokazat da nimamo prav :)

Jaz sem tudi zaključil v tej temi do praktičnega poskusa, ali pa dokler ne boš objavil tvojih izračunov, kako si izračunal g pri gsxr-ju in poršeju

Grem gledat formulo :)

LP, DeX

Ne, ne niso to subjektivna opažanja - pa ne zdej še bab u to debato mešat! :slap:

Tebi in danci-ju je prvi newtonov zakon jasen to vidim. Vendar morata razumeti še drugega in tretjega. Nič ti ne bom jaz računal razen na koncu te debate, če res ne bo šlo...

Evo ti še eno vodilo (sori sem diplomiral v Angliji tako, da je v angleščini ampak itak vsi odlično šprehate angleško tako, da bo ziher šlo).

Our class did a science project to determine which object would land first if two objects were dropped from the same height at the same time: a heavier object or a lighter one. We were surprised to find that both objects landed at the same time. Why is that?

You have repeated one of the most famous experiments in all of physics, which Galileo is said to have performed at the leaning tower of Pisa around 1600. The experiment has been done many times by others, always with the result you found.

The reason is clear from Newton's laws of motion and of gravity, which have by now also been tested very many times and have always been in accord with the experiment.

Newton's law of gravity says the gravitational force pulling the balls down is proportional to the masses of the balls. His second law of motion says that for a given force acting on a ball, its acceleration is inversely proportional to the mass of the ball. So the time to fall, which depends on the acceleration, is independent of the mass, since it is proportional to m/m (mass divided by mass).

Notice that this means the gravitational mass is identical to the inertial mass, a rather remarkable result since the gravitational mass is what causes the ball to accelerate and the inertial mass opposes the acceleration. Nonetheless, that seems to be the way the universe is put together.

Gravity affects all objects similarly. More massive objects, however, experience a greater gravitational pull. This is balanced out by the extra energy needed to accelerate that greater mass.

For a demonstration, have students try pushing two objects across a desk. Such as a bowling ball and a large marble. The Bowling ball takes far more effort to accelerate to the same speed! (so even though there is more gravity pulling on the heavier object, the acceleration rate remains the same, because it's harder to move.)

Torej potrebuješ večjo silo katero tudi občutiš.

:naughty:

In saga se nadaljuje. :P

Popravljeno . Popravil Terminator
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Our class did a science project to determine which object would land first if two objects were dropped from the same height at the same time: a heavier object or a lighter one. We were surprised to find that both objects landed at the same time. Why is that?

Že res če zanemarimo zračni upor pri katerem ima glavno vlogo oblika obeh predmetov .)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Da. ker je limanje posledica vzajemnega delovanja sil, ne pa samo pospeška. količnik G je lahko enak, ampak kaj, ko je masa, ki mu deluje v hrbet, večja. Je pa res, da se običajni pri "limanju" misli predvsem na občutek v hrbet, mi pa tukaj izpeljujemo pospeške G.... ali pa se motim?

Po moje se ne motiš.

Že res če zanemarimo zračni upor pri katerem ima glavno vlogo oblika obeh predmetov .)

Ja pa specifična teža tudi.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Že res če zanemarimo zračni upor pri katerem ima glavno vlogo oblika obeh predmetov .)

Imaš 100% prav ampak za ilustracijo glede pospeška in mase bi to samo zakompliciralo zadeve. :grim

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ne, ne niso to subjektivna opažanja - pa ne zdej še bab u to debato mešat! :slap:

Filing kako nekoga zalima je zagotovo subjektivno opažanje. Objektivno opažanje je tisto, ki je podprto z dokazi in meritvami. To pa sem napisal zato, ker si večkrat v debati omenil, kako si ti osebno čutil večji ali manjši g odvisno s katerim vozilom si bil.. Vsake ugotovitve na podlagi tvojih občutkov so subjektivne

In resnično ne razumem zakaj je tako težko napisat nek izračun in podatke tu na motosvet. Sploh zato ker imaš stvar že izračunano, če si tu objavil rezultate, ki si jih dobil :)

Gravity affects all objects similarly. More massive objects, however, experience a greater gravitational pull. This is balanced out by the extra energy needed to accelerate that greater mass.

For a demonstration, have students try pushing two objects across a desk. Such as a bowling ball and a large marble. The Bowling ball takes far more effort to accelerate to the same speed! (so even though there is more gravity pulling on the heavier object, the acceleration rate remains the same, because it's harder to move.)

Torej potrebuješ večjo silo katero tudi občutiš.

:naughty:

In saga se nadaljuje. :P

Seveda potrebuješ večjo silo da premakneš predmet ki ima večjo maso. Ampak nek testni osebek ima isto maso neglede na to ali se pelje z letalom/avtomobilom/motorjem...

In sedež avtomobila/letala/motorja deluje na neko osebo točno s tako silo, ki je potrebna da to osebo, pri njeni masi pospeši na določeno hitost v določenem času. G je isti!

Lahko pa vzamemo tvojo varianto in pogledamo stvar z drugega zornega kota. Recimo, da drži kar praviš in da pri sedenju v avtomobilu res občutiš večji g pri istem pospešku kot na motorju. Ker položaj osebe v vozilu ni važen, bi lahko naredili poskus in namesto, da voznika posedemo v avto, ga zaprežemo na vozičku za avto, katerega se bo prijel z rokami . Enako naredimo z motoristom, zaprežemo ga za motor. Po vsej logiki na voznika še vedno delujejo iste sile kot prej, saj sta avtomobil in motor s svojim potiskom še vedno tista dva dejavnika, ki bosta enega in drugega voznika premaknila in mu dala pospešek. Avtomobil ima še vedno ful večjo maso in več navora kot motor in še vedno deluje na voznika z isto silo kot prej, le da s svojim potistkom ne deluje na voznikov hrbet, ampak na voznikove roke. Enako pri motorju. A še vedno trdiš da bo voznik, kateremu bo s svojim potiskom pospešek dal avto čutil večji g force, kot voznik kateremu bo dal isti pospešek motor?

Ker po tvoji logiki, bi moral voznik, ki se bo držal avta, zaradi večjega potiska in mase, ki ga ima avto na rokah čutiti večjo silo in izkusiti večji g force kot voznik ki se bo držal motorja? Pa močno dvomim da je tako! Oba voznika bosta čutila isti g force in prejela točno toliko sile, kolikor je potrebno, da ju pri njuni masi, pospeši do določene hitrosti v določene času.

Če se pa s tem ne strinjaš, mi pa razloži zakaj bo tisti, ki se bo držal avta čutil večji g in to podpri s konkretnim izračunom. Oziroma če misliš da v tem primeru ni razlike, razloži zakaj ne. Ker še vedno sta avto oziroma motor tisti dejavnik ki delujeta na voznika in mu data pospešek.

Da. ker je limanje posledica vzajemnega delovanja sil, ne pa samo pospeška. količnik G je lahko enak, ampak kaj, ko je masa, ki mu deluje v hrbet, večja. Je pa res, da se običajni pri "limanju" misli predvsem na občutek v hrbet, mi pa tukaj izpeljujemo pospeške G.... ali pa se motim? je še zgodaj ...

triumph rocket III ima izračunano 1,0 G pri polnem pospeševanju do 200 km/h (pod 8 sekund)

Če je G enak je občutek limanja tudi enak! Zakaj? Ker če npr občutiš silo 2G je to občutek dvakratne tvoje teže in nima popolnoma nobene veze kje ti sediš, oz v kakšnem vozilu sediš, oz kakšno maso ima to vozilo!

Recimo da imaš dva stola. Lesenega in jeklenega. A boš čutil da ima jekleni večjo maso samo s sedenjem na njem?

Še enkrat! Stol v vlaku/avtomobilu/letalu deluje na voznika točno s tako silo, kakršna je potrebna da ga premakne pri njegovi(voznikovi) masi. Masa avtomobila/letala/vlaka ne igra nobene vloge!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jaz osebno se strinjam z dexom ampak fantje, dejte za hudiča že enkrat nardit tiste teste. LEPO PROSIM.

Terminator, če sem te prav razumel, si enkrat že meril g-je na motorju in poršu. A bi se dalo izvedt kakšne konkretne rezultate. LEPO PROSIM.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Po 7 straneh doktoriral iz fizike... .)

Sila da premakne avto mora biti večja zato jo tudi občutimo močneje.Posredno je za to odvisna

tudi masa.

Sicer pa...ko sem se 1. peljal z motorjem..."UUUAAAA!!!hudo kwa gre!!"...

ko se peljem sedaj....."teh 35 kobilc bi blo dobr menjat!"

Tako kot je že nekdo zapisal...Vsak občuti "limanje"drugače.Tisti ki se dosti prevouzi v poršu npr.

se ne bo čudil močni sili pospeška kot bi se npr. jaz ki se nikoli v njem nisem peljal!

Pa še to....pri vojaških letalih merijo G silo v pilotski kabini!Če bi merili na sredini letala bi imeli drugačen rezultat(v primeru hitrega lupinga napremer-se mi zdi :) )

Uživite

LP Andrej

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Lep pozdrav!

Nevem čemu tak halo okol enga pospeška. Evo formule: pospešek=sprememba hitrosti/čas In še tisti tralala o masi avta/motorja; sila=masa x pospešek.

Uporaba formule 1: Motor, ki gre od 0 do 100km/h v treh sekundah. Pospešek po formuli znaša 9,26 metrov na kvadratno sekundo. Pomeni, da motor vsako sekundo pospeši za 33,3 km/h.

Uporaba formule 2: Motor z prej omenjenimi zmogljivostmi in maso 250kg mora, da doseže 100km/h v 3 sekundah omogočiti vlečno silo 231,5 kg.

Avto z 1000kg mora za enake zmogljivosti proizvesti vlečno silo 926kg.

V praksi vse skupaj pomeni, da moraš imeti za čim boljše pospeške: močan motor, lahko vozilo in dober stik z podlago.

Kar se pa občutka tiče pa še moje mnenje. Dejstvo je, da ljudje veliko bolje prenašamo pozitivne sile kot pa negativne (pevprečen človek omedli pri +5G in pri -2,5G). Seveda pa ima močan faktor pri doživljanju pospeška čas. Pri prometni nesreči lahko doživimo 100G pojemka, vendar pa je trajanje le tega zelo kratko. Nasprotno pa trenirani piloti letal ne zdržijo dlje kot 30sec pri obremenitvi 10G preden jih ne zmanjka :wacko:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ne, ne niso to subjektivna opažanja - pa ne zdej še bab u to debato mešat! :slap:

Tebi in danci-ju je prvi newtonov zakon jasen to vidim. Vendar morata razumeti še drugega in tretjega. Nič ti ne bom jaz računal razen na koncu te debate, če res ne bo šlo...

Evo ti še eno vodilo (sori sem diplomiral v Angliji tako, da je v angleščini ampak itak vsi odlično šprehate angleško tako, da bo ziher šlo).

Our class did a science project to determine which object would land first if two objects were dropped from the same height at the same time: a heavier object or a lighter one. We were surprised to find that both objects landed at the same time. Why is that?

You have repeated one of the most famous experiments in all of physics, which Galileo is said to have performed at the leaning tower of Pisa around 1600. The experiment has been done many times by others, always with the result you found.

The reason is clear from Newton's laws of motion and of gravity, which have by now also been tested very many times and have always been in accord with the experiment.

Newton's law of gravity says the gravitational force pulling the balls down is proportional to the masses of the balls. His second law of motion says that for a given force acting on a ball, its acceleration is inversely proportional to the mass of the ball. So the time to fall, which depends on the acceleration, is independent of the mass, since it is proportional to m/m (mass divided by mass).

Notice that this means the gravitational mass is identical to the inertial mass, a rather remarkable result since the gravitational mass is what causes the ball to accelerate and the inertial mass opposes the acceleration. Nonetheless, that seems to be the way the universe is put together.

Gravity affects all objects similarly. More massive objects, however, experience a greater gravitational pull. This is balanced out by the extra energy needed to accelerate that greater mass.

For a demonstration, have students try pushing two objects across a desk. Such as a bowling ball and a large marble. The Bowling ball takes far more effort to accelerate to the same speed! (so even though there is more gravity pulling on the heavier object, the acceleration rate remains the same, because it's harder to move.)

Torej potrebuješ večjo silo katero tudi občutiš.

:naughty:

In saga se nadaljuje. :P

Res da je sila, ki jo potrebuješ, da premakneš vlak veliko večja, kot če premakneš vagon vendar se ta večja sila "porabi" zaradi večje teže.

Potnik bo v vlaku, če je pospešek denimo enak, občutil isto silo kot v avtu.

Cel štoš pri motorju dejansko je drža. Če primerjamo cestaka in čoperja. Kdo misliš da bo pri istem pospešku bolj občutil da ga lima nazaj?

Lahko pa tudi probate doma kdaj vas bo bolj nazaj odneslo, če na motorju sediš ali stojiŠ?!

Pa še to. A potem na križarkah, ki so težke več tisoč ton občutiš močan pospešek že samo ko se ladja premakne??

Če se to ne poleže bom jutri naredu eno stvar, ki je res nisem hotu in sicer bom povleku vn knjigo in zvezek od fizke pa napisal formule!

Lp

Popravljeno . Popravil Rugi
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!