G sila ali kako te "zalima"

[jacko]

(se opravicujem tistim ki so vmes napisali ze kilometre postov in hoteli povedati isto kot jaz)

[a]

@Terminator, upam da sedaj razumeš, da sama masa vozila in njegov potisk nimata nobene zveze s tem, da pri enakem pospešku (ki je enako razporejen), ne moremo občutiti pri nekem vozilu večje sile g samo zato ker ima to vozilo večjo maso in zato večjo postisno silo. Večja masa in večja potisna sila lahko na večji g force vplivata samo tako, da omogočita vozilu močnejši pospešek!

To je vsa poanta te zgodbe. In ko bo terminator to dojel bo videl da ni imel prav. In tu smo se zakačili. Ker linearnosti pospeška ni nben omenjal na začetku ampak smo sklepali vsak po svoje.

Drugače pa se kr precej vozim z avioni in ti lohk rečem da me je limalo na 737 neprimerno bolj kot 747. In limanje je bilo ponavadi odvisno od pospeška ki ga je letalo potrebovalo za vzlet. Najbolj me je limalo iz letališča Celovec predvsem verjetno zaradi dolžine (kratka steza) steze in dobrega proti vetra. Me pa nkol še ni tok zalimalo v 747 ki ima večjo maso kot 737 in po tvoji logiki bi se to moralo zgodit

Popravljeno Avgust 30, 2006. Popravil a

[simonsi]

Avion na začetku zato tolko dobro potegne, ker pilot zabremza letalo, doda poln plin in samo spusti zavore.

[jurist]

ena najbolja zanimivih debat kar sem jih kadarkoli prebral. Pa ne zaradi fizikalnih veleumnosti, ampak zaradim khm.. "psihološkega vidika"..mislim da se (vsaj večina) razumemo kaj mislim :lol1:

[bigi]

No pametnjakoviči.

Na avtu v trenutku pritisnemo gas do konca in pravimo, da lima na zic.

Kdo si upa to nardit na motorju s 150HP. (seveda v prvi brzini).

:grim

Ne, da lima, ma da rokice trga.

Popravljeno Avgust 30, 2006. Popravil bigi

[danci1973]

No pametnjakoviči.

Na avtu v trenutku pritisnemo gas do konca in pravimo, da lima na zic.

Kdo si upa to nardit na motorju s 150HP. (seveda v prvi brzini).

:grim

Ne, da lima, ma da rokice trga.

Samo 'g' bi pa večji pokazalo... :) Pa čeprav negativen. :lol1:

D.

[a]

No pametnjakoviči.

Na avtu v trenutku pritisnemo gas do konca in pravimo, da lima na zic.

Kdo si upa to nardit na motorju s 150HP. (seveda v prvi brzini).

:grim

Ne, da lima, ma da rokice trga.

uf tale je pa močna! še več takih :wacko:

[gizmOkak]

o kristus kaka debata :slap:

sami fiziki :lol1:

[bigi]

No še malo za šalo.

Pospešek ali a oz g pri prostem padu.

pospešek je odvod hitrosti po času

Hitrost pa je odvod poti po času.

Ali bolj preprosto:

Pospešek je sprememba hitrosti/spremembo časa, v katerem se je zgodila sprememba hitrosti.

Pri konstantni hitrosti ne občutimo pospeška.

Torej če od 0 do 100 km/h (27,8m/s) pospešimo v 4 sekundah dobimo

27,8/4=6,9m/s2 seveda v povprečju, kar je manj kot 1G

Če bi se ustavili iz 200 km/h na 0 v 10sekundah bi dobili 55m/s / 10s = 5,5ms2 kar je 0,5G

No ni ravno nekih G pri cestnih vozilih, razen v F1, pa še ti so večji v zavojih.

[simonsi]

No pametnjakoviči.

Na avtu v trenutku pritisnemo gas do konca in pravimo, da lima na zic.

Kdo si upa to nardit na motorju s 150HP. (seveda v prvi brzini).

:grim

Ne, da lima, ma da rokice trga.

Naprej se nagneš. :closedeyes:

[no limit]

:OK:

[Terminator]

Ok, sem se posvetoval z stručkotom (dipl.ing.strojništva - smer aviacija), ki se je navihano nasmihal celotni zadevi.

Tole je povzetek in gre v pojasnilo vsem, ki vas to morda zanima, zaključke pa iz tega povlecite sami;

Stručko se sprašuje zakaj smo sploh vključevali (g) v to debato?

G = F/m, rezultat je (g) ali (m/s2) in se uporablja pri izračunu pospeška. (To že vemo) in smo ga preko no name-a ugotovili preko dexa pa je nato postal sveto pismo v celi temi.

Res je da človek občuti (g) vendar je v naši debati (glede na horizontalni pospešek) majhen in v bistvu ni omembe vreden kar se tiče razlike med avtom in motorjem.

Torej lepo po vrsti, da odkompliciramo zadeve;

KDO BOLJ LIMA AVTO ALI MOTOR?

V enačbi sta Porsche in motor. Recimo, da je pospešek pri motorju 0-100km/h v 3 sekundah pri avtu pa v 5 sekundah.

Po izračunu, ki ga je no name (pravilno) prilimal je rezultat pri motorju: 0.943 g.

Pri avtu je ta rezultat: 0,566 g.

Torej je nesporno, da ima motor večji pospešek kot avto in zato razvije večji (g).

Tukaj v ne-enakosti napram grafom in poizkusu med šumijem in eurojetu vstopi dancijeva teorija o peak g-jih, (se mi zdi, da je bil danci – ne grem več nazaj teme brat da ugotovim kdo je to dejal – kdorkoli si – bravo) vendar so ti grafi in poizkus samo zmedli zadeve. Torej je verjetno, da so peak g-ji večji pri avtu na določene momente kot pri motorju vendar bo g povprečja skoraj sigurno večji pri motorju.

Osebno pa sem vedno trdil, da je poanta v masi (vendar na osnovi 3-jega N zakona brez, da bi razvil teorijo zakaj – cepec, priznam) vendar se je izkazalo, da sem imel delno prav.

Obrazložitev mojega stručkota;

ODGOVOR JE V POTISNI SILI SAMI NAPRAM MASI!

Newtonov 2-gi zakon, pretvorba sil;

Motor; 240kg s pilotom.

240kg*0.943g*9.81g = 2220 N. (Newton - Force - potisna sila)

Avto; 1330kg z voznikom.

1330*0.943*9.81 = 12303 N.

Ta sila (N) premosorazmerno deluje na voznika in pilota, saj sta obadva del teh mas. Zatorej je dejstvo, da, voznik avta, ki je del večje mase to večjo silo potiska občuti močneje kot pilot motorja, ki je del manjše mase z manjšo potisno silo.

Torej zato avto bolj lima, da o letalu sploh ne govorimo.

Še poenostavljen praktični primer;

Če otroka porineš z 10-timi Kp (kilopondi) na hrbet ga boš z določenim pospeškom glede na silo premaknil in otrok bo to silo na hrbtu pač občutil kot določen potisk - silo. Če odraslega človeka porineš z 50-timi Kp-di ga boš z določenim pospeškom premaknil. Vendar ga boš premaknil počasneje kot otroka (zaradi večje mase). Potisna sila, ki pa jo bo odrasli človek občutil na hrbtu pa bo večja kot sila ki jo bo na hrbtu občutil otrok.

TOREJ KDO BOLJ LIMA AVTO ALI MOTOR?

Za mene je ta odgovor zadovoljiv. Kaj menite vi? Argumenti dobrodošli. :hmm:

[Jure]

Kot prvo naj povem, da me veseli, da končno razumeš stvari okoli sile g :)

Se mi pa vseeno poraja dvom glede končne obrazložitve..

Res je, da je v primeru večje mase večja tudi potisna sila. Ampak ta sila je potrebna, da premakne to večjo maso in se v ta namen tudi porabi. In na voznika pripade točno toliko sile, kolikor jo je potrebno da ga premakne z določenim pospeškom pri njegovi masi. Ta sila je pa odvisna zgolj od voznikove teže. Če je voznik težji, bo v njegov hrbet delovala večja sila da ga premakne, kakor če je lažji. Ostala sila se porabi za rpemik preostale mase.

Če npr. vzamemo linearen pospešek 3sec na 100km/h, to je 9,26m/s^2 in voznika, ki tehta 80kg je sila, ki bo delovala na tega voznika pri tem pospešku točno F=m*a torej 9,26m/s^2 * 80kg = 740N

In to je sila, ki jo bo 80kg težak voznik pri tem pospešku občutil, negled na to, kolikšno maso ima vozilo, ki mu ta pospešek da.. Saj se sila porazdeli enakomerno med celotno maso

Če bi voznik občutil večjo silo od 740N, alhko to pomeni samo dvoje

Da voznik tehta več od 80kg

Ali pa da je pospešek večji od 9,26^m/s^2

Tako si jaz to razlagam. Sedaj pa čakam še na ostala mnenja

LP, DeX

Popravljeno Avgust 30, 2006. Popravil DeX

[a]

Kolker sem jaz razumel terminatorja je on zagovarjal da avto bolj sune zaradi večje teže. In zato potrebuje več navora moči.......

To pa je sedaj verjetno sam spoznal da ni tako. Zalima bolj na trenutke, lahko tudi z slabšim pospeškom.

Ampak to se zgodi zaradi položaja voznika, karakteristik motorja prenosa in oprijema.

[Jure]

Še nekaj sem pozabil prejle napisat

Obrazložitev mojega stručkota;

ODGOVOR JE V POTISNI SILI SAMI NAPRAM MASI!

Newtonov 2-gi zakon, pretvorba sil;

Motor; 240kg s pilotom.

240kg*0.943g*9.81g = 2220 N. (Newton - Force - potisna sila)

Avto; 1330kg z voznikom.

1330*0.943*9.81 = 12303 N.

Ta sila (N) premosorazmerno deluje na voznika in pilota, saj sta obadva del teh mas. Zatorej je dejstvo, da, voznik avta, ki je del večje mase to večjo silo potiska občuti močneje kot pilot motorja, ki je del manjše mase z manjšo potisno silo.

Da dosežemo pospešek pri motorju s pilotom s skupno maso 240kg potrebijemo 2220N, to je 9,25N na 1kg mase.

Pri avtomobilu, ki ima skupno maso z voznikom 1330kg pa potrebujemo 12303N, kar je pa prav tako 9,25N na 1kg mase

Zakaj bi torej voznik, ki isto tehta občutil več sile v avtu kot na motorju?

[Brihta]

No še malo za šalo.

Pospešek ali a oz g pri prostem padu.

pospešek je odvod hitrosti po času

Hitrost pa je odvod poti po času.

Ali bolj preprosto:

Pospešek je sprememba hitrosti/spremembo časa, v katerem se je zgodila sprememba hitrosti.

Pri konstantni hitrosti ne občutimo pospeška.

Torej če od 0 do 100 km/h (27,8m/s) pospešimo v 4 sekundah dobimo

27,8/4=6,9m/s2 seveda v povprečju, kar je manj kot 1G

Če bi se ustavili iz 200 km/h na 0 v 10sekundah bi dobili 55m/s / 10s = 5,5ms2 kar je 0,5G

No ni ravno nekih G pri cestnih vozilih, razen v F1, pa še ti so večji v zavojih.

Ne pospeševanje ne bremzanje ni konstantno. Čisto tako, mimogrede .)

[Brihta]

Če otroka porineš z 10-timi Kp (kilopondi) na hrbet ga boš z določenim pospeškom glede na silo premaknil in otrok bo to silo na hrbtu pač občutil kot določen potisk - silo. Če odraslega človeka porineš z 50-timi Kp-di ga boš z določenim pospeškom premaknil. Vendar ga boš premaknil počasneje kot otroka (zaradi večje mase). Potisna sila, ki pa jo bo odrasli človek občutil na hrbtu pa bo večja kot sila ki jo bo na hrbtu občutil otrok.

Čaki mal. S tem si pa popolnoma ovrgel svojo teorijo :?

Se pravi je pomembna masa voznika :?

Drugače pa seveda, da bo v zgornjem primeru odrasli človek čutil večjo silo, saj je težji in je trenje in s tem posledično tudi sila lepenja večja, kot pri dojenčku. Pri dojenčki je recimo sila lepenja 5N. Se pravi bo sila katera bo še vedno premikala in s tem pospeševala otroka enaka 45 N, pritisk na njegov hrbet pa 55N (seštevek sil, saj delujeta v nasprotni smeri). Če pa odraslega potisneš s silo 50N. Njegova sila lepenja je recimo 30N. Se pravi bo sila katera bo še vedno premikala in s tem pospeševala odraslega človeka enaka 20 N, pritisk na njegov hrbet pa 80N.

:?

[danci1973]

[attachmentid=79887]

Hehe, malo poenostavljeno, a vendarle...

Da vozilo, ki ima skupaj 1000kg (4 kolesa, šasija, sedež, voznik), pospešimo z 1m/s^2, potrebujemo silo 1000N. Ta sila je na stičišču koles s podlago (za poenostavitev je narisano eno kolo, sila je seveda 500N na vsakem gnanem kolesu pri 2WD avtu).

V večjim rdečim kvadratom sem označil točko, kjer so kolesa pritrjena na šasijo avtomobila. V tej točki nastopa sila samo še 950N, saj ta točka premika šasijo, prednja (ne-gnana) kolesa, sedež in voznika (ki imajo skupaj maso 950kg) - ne pa tudi gnanih koles. Tako ima ta pospešek a=F/m=1m/s^2...

No, sedež je pritrjen z vijakom v točki, označeni z majhnim rdečim kvadratom. Ta vijak nosi samo še sedež in voznika, zato nanj delujejo sile 150N (50kg+100kg). Tudi sedež skupaj z voznikom ima pospešek a=F/m=1m/s^2.

Voznik sedi na sedežu in se naslanja na naslonjalo (zanemarimo trenje na sedalu, pa držanje za volan, ipd.). Naslonjalo na voznika deluje s 100N - voznik ima torej pospešek a=F/m=1m/s^2.

D.

[Brihta]

ODGOVOR JE V POTISNI SILI SAMI NAPRAM MASI!

Newtonov 2-gi zakon, pretvorba sil;

Motor; 240kg s pilotom.

240kg*0.943g*9.81g = 2220 N. (Newton - Force - potisna sila)

Avto; 1330kg z voznikom.

1330*0.943*9.81 = 12303 N.

Ta sila (N) premosorazmerno deluje na voznika in pilota, saj sta obadva del teh mas. Zatorej je dejstvo, da, voznik avta, ki je del večje mase to večjo silo potiska občuti močneje kot pilot motorja, ki je del manjše mase z manjšo potisno silo.

Se pravi kapitan na 1000 tonskemu tankerju, kateri pospešuje z 0,01 g zalima enako kot voznika porša, kateri na polno štarta :?

Sam sej mogoče ga res :?

Ma nimam pojma :P

Popravljeno Avgust 30, 2006. Popravil Brihta

[bigi]

Newtonov 2-gi zakon, pretvorba sil;

Motor; 240kg s pilotom.

240kg*0.943g*9.81g = 2220 N. (Newton - Force - potisna sila)

Avto; 1330kg z voznikom.

1330*0.943*9.81 = 12303 N.

Sploh ni res, ker je napaka v formuli. Zemelljski G nima kaj iskati tle. Ampak gre samo za pospešek v vodoravni smeri. F = mxa.

Sploh nima veze koliko je teško vozilo, da bi zaradi tega občutili drugačen pospešek.

[Brihta]

Newtonov 2-gi zakon, pretvorba sil;

Motor; 240kg s pilotom.

240kg*0.943g*9.81g = 2220 N. (Newton - Force - potisna sila)

Avto; 1330kg z voznikom.

1330*0.943*9.81 = 12303 N.

Sploh ni res, ker je napaka v formuli. Zemelljski G nima kaj iskati tle. Ampak gre samo za pospešek v vodoravni smeri. F = mxa.

Sploh nima veze koliko je teško vozilo, da bi zaradi tega občutili drugačen pospešek.

:?

g je uporabil zato, ker je pospeške omenjal z deleži g-ja .) Samo ne vem pa zakaj je za avto in moped uporabil enak pospešek :hmm:

Popravljeno Avgust 30, 2006. Popravil Brihta

[danci1973]

Newtonov 2-gi zakon, pretvorba sil;

Motor; 240kg s pilotom.

240kg*0.943g*9.81g = 2220 N. (Newton - Force - potisna sila)

Avto; 1330kg z voznikom.

1330*0.943*9.81 = 12303 N.

Sploh ni res, ker je napaka v formuli. Zemelljski G nima kaj iskati tle. Ampak gre samo za pospešek v vodoravni smeri. F = mxa.

Sploh nima veze koliko je teško vozilo, da bi zaradi tega občutili drugačen pospešek.

Pospešek v tej formuli je izražen kot 'n-kratnik g' - s pravi 0.943g oz. 9,25m/s^2...

D.

[bigi]

Ne pospeševanje ne bremzanje ni konstantno. Čisto tako, mimogrede .)

Jasno, da je tako, gre se zato, da poskusimo ugotoviti, kje je fora.

Eno so fizikalni izračuni, drugo je pa realno stanje.

Če bi vzeli kamero in oba posneli ob poti, bi ven dobilo neko krivuljo pospeška, ki bi bila za motor in avto povsem različna. Zakaj.

Avto na začetku ima kar dober oprijem zaradi širokih koles, kar za motor ne moremo govoriti.(ali lepo speljemo, da ne vrti gume ali pa pri preveč gasa ostanemo na mestu in dirko pokvarimo.) no potem se pospešek umiri. No zato avto bolj sune. Čim širša ima kolesa, tem bolj sune. Itd. se mi ne da več.

[Brihta]

Avto na začetku ima kar dober oprijem zaradi širokih koles, kar za motor ne moremo govoriti.(ali lepo speljemo, da ne vrti gume ali pa pri preveč gasa ostanemo na mestu in dirko pokvarimo.) no potem se pospešek umiri. No zato avto bolj sune. Čim širša ima kolesa, tem bolj sune. Itd. se mi ne da več.

Se popolnoma strinjam. Zato verjetno avto razvije večji G. Zarad uvodnega sunka.

[bigi]

:?

g je uporabil zato, ker je pospeške omenjal z deleži g-ja .) Samo ne vem pa zakaj je za avto in moped uporabil enak pospešek :hmm:

J vidim, samo enote morajo tudi špilat. Enak zaradi primerjave.

Se popolnoma strinjam. Zato verjetno avto razvije večji G. Zarad uvodnega sunka.

Pa smo najdel zajca.

Torej, ko z motorjem tudi pri vožnji z 100km/h hitro pospešimo pustimo precej gume na cesti.

To je varovalka za ketno in menjalnik, ter še kaj drugega.

Kako bi blo pa na ledu z gumami ž žeblji si lahko samo mislimo (hudo).

Popravljeno Avgust 30, 2006. Popravil bigi