PO NESREČI

[snoopy]

Evo...ker sem pred kratkim imel nesrečo in ker me še vedno tako vleče nazaj,v sedlo,

me zanima koliko od vas(od tistih ki ste že doživeli crash na motorju),se je brez

strahu vsedlo nazaj na motor.A ste mel ksn podzavestn strah?A ste bli/ste manj odločni?

Preprosto kolk vas je strah?

Sam ne čutim nekega strahu a mi je nekdo rekel naj ne kupujem novega motorja če prej

nisem prepričan o strahu ČE ga nosim v sebi.

[greenninja]

osebno: nič strahu. razen, da se od takrat tam nisem pelala. :blush: probala tri tedne po iz-let-u, naredila 2 kroga. pa ni bil pravi občutek. zaenkrat. <_<

Vsak strah je treba premagat. Glavo gor. .)

[Erik]

S kilometri strah zgine :yes: ampak na kraju kjer te vrže si pa ne upaš več oz. bolj si previden

[Einherjar]

Po nesreci in preden sem imel nov motor (pol leta) sem mel enkrat "flashback" v avtu. Takoj ko sem se na motor vsedel je bila stvar mimo... BP naprej vozit, samo kot receno, bolj previdno.

[vapotek]

V dveh letih sem se 2x razbil ko piksna, strahu pa še kar ni. Verjetno nisem čisto normalen.

[brotherr6]

Ko te večkrat razmeče pozabiš na strah :hmm:

[Original-One]

Ko te večkrat razmeče pozabiš na strah :hmm:

Jst pa pravm, da mal straha more bit skos prisotnga, ker če ne, se začnejo pretiravanja in s tem tud pizdarije..

Ne sme te bit zdej tok strah, da si v vsakem ovinku trd, ampak ena mejčkena blokada pa že more bit v glavi .)

lp

[Miha Z.]

stah more bit :devil:

jest osebno sem imu mal straha na začetku :blush:( padu v ovinku,spodneslo prvo kolo)

sam je zadeva stekla....zdele pa gaaasssaaaa :devil:

le pogumno.. :OK: :OK:

[Broj Jedan]

Jst pa pravm, da mal straha more bit skos prisotnga, ker če ne, se začnejo pretiravanja in s tem tud pizdarije..

Ne sme te bit zdej tok strah, da si v vsakem ovinku trd, ampak ena mejčkena blokada pa že more bit v glavi .)

lp

Čista resnica ..

tisto malo strahu zelo pomaga pri kontroli zapestja.

Ys sem vedno gledow asfalt kot ogromen "šmirgl",

ki ti ob zdrsu cufa kose kože in mesa s kosti.

Sy

ne rečem, da nisem sem in tja tiščow kolikor je šlo,

ampak vedno v varnih situacijah in 18 let na motorju

brez nesreče ali denarne kazni tudi nekaj pove - o

moji malenkopsti, jasno - pa o tem kančku strahu.

B)

[sjeng]

Moj primer, dvakrat v enem letu na isti cesti, prvič je blo dokaj grdo (čelno v avto) drugič sem šel malo pod ograjo, to se mi je zgodilo na isti cesti. Ko sem se vsedel nazaj na motor sm mel prvih par dni kr malo preveč strahu, sm bil kr malo trd, potem sem malo zadeve razčistil v glavi in tisti glavno je kmalu šlo iz mene, potem pa samo kilometri kilometri kilometri, po kakih tisoč ni blo čisto nobene panike več.

Je pa tko če maš potem preveč strahu , si sam sebi lahko zelo nevaren, tako da je pomembno da si "spucaš" glavo, poleg tega pa je dobro da iz vsake nesreče potegneš nekaj, premisliš kaj si naredil narobe, kako bi lahko drugače odreagiral...... Kot je Anthony Gobert enkrat rekel "crashing is learning"

[Jeger]

js sm se en mesec po nesreči usedu spet na motor ...od začetka je mal smotan k sm mel u mislih nesrečo (avtu u rt) .....ampak to hitr mine.... zdej pa skos distanco držim od avta. vsaka šola neki košta pravjo (upam da nikoli več )

se mi zdi da sm šel po nesreči še rajš na motor! bl sm skoncentreran na vožno pa voznike okol mene.

sam po pameti!

lp

[reesko]

jst sm se razkantu 14dni nazaj...in bom meu lih lepo celo sezono da se bom pohladu...vem pa da bom zdej tok previdn da bom sam sebe presenecu :D

[Original-One]

aprilia je le aprilia ane :P

sam paz da nebo tkole

SymRu Objavljeno dne: 21 Aug 2006 @ 16:55

Levi ovinek na koncu zgornje ravnine. Razlogi: neusklajenost, nenavoženost, slabe gume, blokirana zadnja zarad prehitrga in nespametnega šaltanja navzdol med zaviranjem in velika vztrajnost italijanskega cirka 1000-kubičnega dvovaljnika ducatijeve multistrade... Napačna reakcija v kritičnem momentu pr izaviranju s (pre)visoke hitrosti na nizko. In potem prekopic (ne bo mreku glih highsider ker je bila hitrost že dost nizka) na ograjo, ko ni šlo ovinka zvozit, ker je po pesku drselo samo še naravnost... Motor me je potem malo pritisnil ob ograjo, sem bil v železnem sendviču.

[MARE 65]

Ne bi rekel, da me je po nesreči strah, samo zaupanje v voznike, ki prihajajo z desne ali zavijajo levo mi je padlo v poden. V naseljih sem pač bolj previden oz. kot stalno ponavlja Fičo predvidevanje rešuje situacije.

Popravljeno Oktober 10, 2006. Popravil MARE 65

[RobiRoberto]

Na Pokljuki (pri vodnjaku) sem se ustrašil dveh vzporednih kolesarjev in pritisnil na zadnjo zavoro, ki je seveda blokirala. Ko sem jo spustil je sledil katapult med pokljuške medvede pod ovinkom. Motor je na srečo zadržala nizka smrekica in se ni privalil za mano. Dobil sem dva močna udarca, enega v križ drugega pod lopatico, tako da sem nekaj časa ostal brez zraku. Kolega mi je motor pomagal spravit nazaj na cesto. Vžgal ni, ker je od sunka snelo vplinjače z manšet, desno krmilo pa je bilo pritisnjeno skoraj do rezervrja, toliko da se je še dalo nekako krmariti. Z ugasnjenim motorjem sem se spustil proti Bledu in prvo kar sem naredil, ko je motor dobil brzino je bilo to, da sem spustil krmilo in presrečen ugotovil, da ni nič zvitega in motor še vedno lepo pelje naravnost. V dolini je že čakal kolegov brat s kombijem, ki je motor pripeljel do kolegove delavnice. Tam sta mi ga usposobila do te mere, da je vžgal in se je dalo z njim peljat naprej. Kolegov brat mi je še posodil svojo čelado, ker mi je na moji odletel vizir in tudi drugače je bila precej zdelana. Najprej sem mislil, da se bom peljal do Logatca po avtocesti (kao zaradi bolj nezahtevne vožnje) vendar sem se ža na izvozu za Kranj odločil, da bom šel čez Škofjo Loko, ker je to, kar se mi je zgodilo treba čimprej potisniti daleč v podzavest.

Sam sebi sem zelo hvaležen za to odločitev ker sem tako zelo hitro "prebolel" to nezgodo in se normalno vključil nazaj v moto svet brez kakšnih posebnih strahov in občutkov krivde. Res je, da sem imel veliko srečo (po pregledu terena) in bi se vse skupaj lahko končalo z dosti hujšimi posledicami, vendar sem v dani situaciji s pomočjo kolegov neredil največ kar sem lahko, da sem se še isti večer vrnil nazaj na cesto in s tem naredil "obračun" z vsemi možnimi strahovi.

Mogoče bo gdo komentiral moje pisanje, da to ni bila "prava" nesreča, vendar imam izkušnje tudi s tem, ko se naslednji dan zbudiš v postelji na kliničnem centru. Sicer je bilo to že pred dobrimi 25 leti, vendar sem še zmeraj na motorju. S strahovi se je treba soočiti, jih analizirati in na koncu, ko je vse jasno, jemati kot izkušnjo, ki se ne bo več ponovila ...

[moto rider]

Evo...ker sem pred kratkim imel nesrečo in ker me še vedno tako vleče nazaj,v sedlo....

...Sam ne čutim nekega strahu a mi je nekdo rekel naj ne kupujem novega motorja če prej

nisem prepričan o strahu ČE ga nosim v sebi.

snoopy!

Bod' vesel, da si padel! Če nebi, nisi pravi motorist. In če te vleče nazaj v sedlo pomeni, da si le na pravi poti, kot pravi motorist.

Jaz sem se v mladih letih ukvarjal s konjeništvom (in se še). Kot mulc sem taužentkrat padel s konja, a sem se vedno vračal v sedlo. Zakaj, je odgovor samo eden; - Bil sem srčen konjenik!

Enako je pri motorjih! Kdor je "ZA" = ZA. Če ni, bo dnehal s prvim padcem. Tako je tudi prav.

Torej, si pravi motorist, neglede na staž in kilometre. Zavedaj pa se nekaj... Da se iz vsake napake nekaj naučiš. Pa še koga kaj povprašaj!!! In upoštevaj tisto, kar najdeš na straneh izkušenih voznikov.

Letos je bila na cesti "klavnica". - Zakaj?!

Zato, ker se ne upošteva osnovnih dejstev, ki veljajo v prometu! Ločevati je potrebno le "eno";

Kje LAHKO in kje NE SMEŠ!!! TO = TO!!!

Če bi se držali le najpomembnejših načel, ki so jih forumaši tukaj (v prispevkih o preventivi) zapisali, (GARANTIRAM), bi se število smrtnih žrtev zmanjšalo za polovico!!!

Velikokrat motorist ni kriv, a koga od "zgoraj" to zanima?! Kriv - ne kriv. Pokasira jo šibkejši!

In to je motorist!!!

O.K., dovolj nakladanja... Sedi nazaj na motocikel, zavedaj se nevarnosti na cesti in ne bodi s tem obremenjen. Naj ti preide to v podzavest in vožnja ti bo vedno v užitek!

Aha, pa še to; Oglasi se kaj v Maxi delavnici v Šiški!!! Tam ti bodo strokovnjaki (brezplačno) "sprali mozeg", kar ti bo le pomagalo preživeti v prometnem labirintu.

Drž' se!

P.S.

A misliš, da jaz vozim po pravilih?... Še zdaleč ne! Ločujem pa odseke, kje lahko in kje ne smeš (tiščati glavo med dva cegla)!!!

Pa srečno!!!

Popravljeno Oktober 10, 2006. Popravil fičo

[motofrik]

V bistvu je Fičo kar prav povedal- po predpisih tako ne vozi nihče. S tem, da eni tam ko ne gre, ne divjajo, drugi pa...- pol so pa skreširani. Slej ko prej. Vem,- sem bil sam tak. Pa saj z leti te divjanje mine.

Samo, da bi po crashu imel kak poseben strah, pa ne. Eno mero strahu pa tako moraš imeti. Eno zdravo mero. Če se ne bojiš, je nekaj narobe s tabo. .)

[Guest Brumer]

Jaz sem imel že veliko padcev ( na srečo brez zlomov)in nikoli še nisem pomislil,da se bi odrekel motorja,je pa res, da po vsakem padcu postaneš malo previdnejši-bolj izkušen.Namreč včasih me ni smel nihče prehiteti danes pa se pustim ,čeprav nerad ampak v sebi nekako pomislim kar za njim ampak po mojih zmožnostih.

Ps :Doživel sem že, da me je motorist prehitel in naslednji kombinaciji ovinkov padel k sreči brez večjih poškodb,takrat sem prvič videl leteti obe škornji po zraku,če bi mi kdo pripovedoval nebi verjel.Tudi na kolesarski dirki pred parimi leti sta me prehitela dva policaja (po ravnini smo se peljali kar čez 200 Km/h ) ko pa je prišlo par ovinkov je eden ležal pod motorjem :OK:

[AREA]

z motorjem se nisem nikol tak razsul da bi me moglo bit strah pa mislim da me tud ce se bi ne bi blo ker ce mas nekaj res rad v tem vztrajas brezpogojno...z avtom sem se ze (nisem jaz vozo) pa me tud ni recimo. Me je pa blo ko sem mel eno tako situacijo s tovornjakom ko sem se zbudil 2 metra pred ograjo a je blo ze prepozno...po tistem sem mel pa res nekaj casa en hud strah pred nocno voznjo ker sem se zavedal kaj bi se lahko zgodilo ce bi se znasel namesto v ograji na levem pasu...celi masaker...tak da moj strah kar se tega tice je bolj povezan s tem da komu drugemu ne bi cesa nardil, ce se jaz razbijem se pac razbijem jebiga, tezko oz. nemogoce je pa zivet s tem da si nekoga drugega spravo na vozicek ali pa v grob.

[PERO58]

V bistvu je Fičo kar prav povedal- po predpisih tako ne vozi nihče. S tem, da eni tam ko ne gre, ne divjajo, drugi pa...- pol so pa skreširani. Slej ko prej. Vem,- sem bil sam tak. Pa saj z leti te divjanje mine.

Samo, da bi po crashu imel kak poseben strah, pa ne. Eno mero strahu pa tako moraš imeti. Eno zdravo mero. Če se ne bojiš, je nekaj narobe s tabo. .)

Se povsem strinjam :grim :grim :grim

[Lobo]

Težji kot je padec, več strahu občutiš in dlje časa traja, da pozabiš. Pa tudi starejši kot si, bolj te je strah. Če že ne zase, pa kaj bo z bljižnjimi. Ne pozabit, da če postaneš trajni invalid, mora nekdo skrbet zate.

V dveh letih sem se 2x razbil ko piksna, strahu pa še kar ni. Verjetno nisem čisto normalen.

Brez Verjetno.

...

Ys sem vedno gledow asfalt kot ogromen "šmirgl",

ki ti ob zdrsu cufa kose kože in mesa s kosti.

...

Ne želi si past na makedamu. Brez rokavic in opreme. Sodelavca so celega namakali v bani z jodom.

[Broj Jedan]

Fičo = tkoaltko zakon od motorista.

Poznam

pa še enega sicer divjaka, kar Fičo ni, ki mi je povedow nekaj koristnega - Habat Miro - bivši dirkač, ki res obvlada divjanje na motorju. Na GW (recimo), katero je vozil 2 meseca, je odpiliw 2/3 tačk za noge, da ne govorim, kaj počne z drugimi .. pa saj si lahko mislite. Fant je kar nekajkrat obležal v bolnici in sam pravi, da ni kosti v njemu, katera ne bi bila vsaj enkrat polomljena

in

njegova ugotovitev/nasvet za vsakdanjega motorista:

večina nesreč Janezov Povprečnikov se zgodi zaradi zdrsa pri zaviranju in tu je ABS zakon. Preizkusil je vse mogoče asfaltne situacije z zaviranjem na polno in po njegovih besedah se moraš res potruditi, ampak res maksimalno dati vse od sebe, da tak motor zdrsne in posledično pade. Po njegovih besedah bi moral vsak motor za cestno/normalno uporabo, katerega bom kupil ys ali ti obvezno biti opremljen z integralnim ABSom.

Ne

pozabite tega, ko se odločate za nakup motorja.

:)

[Pervy]

V dveh letih sem se 2x razbil ko piksna, strahu pa še kar ni. Verjetno nisem čisto normalen.

Chuck knows no fear! :grim

PS: pa še nasvet iz alpinizma in padalstva kjer je strah vedno prisoten. strah je čisto OK in nenevaren, navarno je če strah povzroči paniko ali te paralizira, torej ni potrebno kontrolirati straha, samo paniko da pravilno odreagiraš v situaciji.

pri padalstvu je v primeru težav in odpiranju rezervnega padala najboljše takoj še enkrat skočit. pravijo da kdor prespi tako situacijo ne skoči nikoli več. poznam oboje, eni še vedno skačejo, drugi pa ne več.

[Ice]

vsak zase ve, ali ga se vedno vlece ali ne.

v mojem primeru ni bilo nikoli dileme, samo cakanje, da se pleh in/ali kosti popravijo. sem se pa spravil z drugacnimi obcutki na motor. in dolgo jajcal po cesti.

enkrat mi je bilo tega drkanja dovolj, se odpravim na tecaj voznje (tehnika, pogledi, voznja takrat se na A1 ringu) in sem pridobil dodatne izkusnje in, kar je vazneje, ponovno tisto samozavest to (staro in novo) znanje tudi uporabljati.

predlagam udelezbo kaksne maksijeve delavnice varne voznje ali (bolje) vecdnevne riding school kje v bliznji tujini.

[nowfak]

Lani v tem času sem mel bližnje srecanje z asfaltom, ko mi je v desnem ovinku odneslo zadnjo gumo in ko je je zagrabla je sledil katapult (nic hujsega- zviti obe zapestji in modrice, z motorjem pa tudi nic resnega). Po bolniški in ko sem mal motor h sebi spravu pa sem se prvo delo peljal na kraj zločina. Strah je bil nekaj časa prisoten, ma po parih furah se je stanje stabiliziralo, tako da zaenkrat je vse pod kontrolo :hmm:

U nedeljo pa se vidmo na MAKSIJEVI delavnici varne vožnje (čebosevedakajobjavljeno)

PS

Kdor nima strahu je pa itak :slap:

LP