Okoli Kure

[nowfak]

Če to ni bla zakon nedelja :kva2: :OK: :worship:

[bmwslo]

...kot je zapisal Zdrawc,

najprej kosilo,

potem pa pravljice.

:)

Pebi Brrrm še kar je, mi pa čakamo na novo nadaljevanje ko pes na kost :slap:

Popravljeno Oktober 23, 2006. Popravil bmwslo

[Brrrm]

Kar je res, je res, sem tudi malo oddremal. :zzz:

Da se ne bomo več izgubljali, ne?

In v ihti zopet poskačemo na motorje in hajd naprej. Pa nismo prišli v enem kosu iz bencinske, nas je pretrgal mimovozeči avto. Sprednji so jo zbrisali z obzorja še predno smo počasnele zapustile parkirišče. In je naneslo tako, da sem bil jaz kolovodja počasnel, trije pa so bili za menoj. Eden od njih je bil Rocky, ki je napovedal svoj odhod domov, ker da ima kakšne življensko bolj važne stvari od preganjanja motorcikla naokoli.

Tako smo drveli proti Rogaški Slatini in mimo nje in na semaforskem križišču Rog.Sl.-Poljčane-Mestinje pomahali Rockyju, ki jo je ubral proti Poljčanam in naprej domov. Mi trije pa naprej, iščoč podivjano čelo kolone.

Ni bilo treba kilometra prevoziti naprej, ko smo ob cesti srečali KeCa, ki nam je divje mahal, naj jo šibamo naprej. Kaj za :devil: mu je? Mu je Trijumf crknil in noče, da bi se mi s tem ubadali, ga je nenadoma stisnilo na veliko, pa noče, da bi gledali, kako tam za grmom pritiska?

No, ampak vsaj vedeli smo, da smo za čelom in ne pred njim. Ko smo šli mimo razcepa v Rogaško Slatino ali mimo nje, nisem vedel, ali so zavili vanjo, ali so šli mimo? Če bi zavili vanjo, bi jih mi prav gotovo prehiteli.

Čelo nas je usodi vdano čakalo ob cesti v Podčetrtku. Smo hoteli pohlevno zaustaviti in se priključiti tja, kamor spadamo, pa so pomahali, naj peljemo kar naprej. Tudi v redu, sem si mislil, bodo zajahali konje in nas mimogrede prehiteli in zopet vzpostavili naravni vrstni red.

Pa ni bilo tako. Prehitel je samo Gody, jaz pa sem ostal drugi v koloni. In Gody jo je nažigal tja dol skozi Bistrico ob Sotli in Bizeljsko do Brežic, da sem samo gledal. Bila je težka, dohiteti ga nisem mogel, razen ko je kakšna kombinacija avtomobilov to omogočila, ko se jim je izmuznil, pa se ga nisem mogel držati na kratko.

V Brežicah pa mi je dal znak, da naj grem naprej. Dobro, se mu je odvezala vezalka, bo to opravil, pa pride nazaj. Za Brežicami čez most preko Krke in na semaforčku desno proti Kostanjevici. Tam, mimo Cerkelj je tista cesta z ravnimi odseki. Je bilo fino voditi. Sem se izvil avtomobilu in poslal obratomer v 6. prestavi na čez 4500 obratov, kar znese po števcu 145+ km/h in potem gledal, kako so ostali noreli za menoj potem, ko so se, kakor so vedeli in znali, izmotali izza avtomobila. To vajo smo nekajkrat ponovili na tistih ravninah in blagih ovinkih. Nekajkrat pa jo je Gody pridrajsal nazaj na čelo, kakor da bi pogledal, če je vse v redu in če primerno vodim našo kolonico, potem pa je zopet zaostal. Za Šentjernejem je zgodbe o nepreglednih ravninah kmalu konec. Cesta tu in tam zavije tudi v gozd in tam je bilo ovinkasto in mokro od dežja, ki je te kraje obiskal pred nami. Tam sem pač vodil, kot sem vedel in znal in se trudil in potil na tistih ovinkih.

Kar naenkrat pa me je prehitel KeC in ne Gody na inšpekciji, kot sem se že navadil, za njim pa še en ljubljančan. Pa kateri ti to :devil: ljubljančan. V Maribor ni bilo nobenega, na forumu je bilo sicer nekaj napisanega, ja da kdaj greste skozi moje kraje, da vas pridem pozdravit. Prav povsod smo posebej pazljivo gledali, če so kje ob cesti forumaši s plehmuziko, devicami v narodnih nošah in s kruhom in soljo, šnopc bi preventivno vljudno odklonili, a takih prizorov nismo bili deležni.

Jasno, da sta KeC in tisti ljubljančan odfrlela naprej tako, da sem mislil, da se mi je le zdelo, da je bil Kec in da sta bila to morda kakšna domača prepotentna matadorja na delu.

Dokler.

Dokler se nista pojavila KeC in tisti ljubljančan ob cesti ob eni gostilni tik pred Novim mestom. Da naj zaustavimo konje, razsedlamo in se razkomotimo v gostilni. In tisti ljubljančan ni bil ljubljančan, ampak frčafela She, ki je drugače mahnjena na motorje in na KeCa.

Se je govorilo nekaj, da KeCa v Podčetrtku čaka gospodarica. Sem si mislil, to bo babše v avtu, ki bo navdušeno mahalo, ko se bomo peljali mimo, še posebej ob KeCovem mimovozu. Zato sem se še posebej čudil, zakaj so nas v Podčetrtku poslali kar naprej v boj in nam ne dovolili slinjenja po KeCovi ženski pa tudi, zakaj je tam nisem videl, saj so nas čakali samo naši, nobene babnice.

Ko smo, nekateri so jo že prej, spoznali She, se je razpletla tudi zgodba o KeCovem skrivnostnem mahanju pred Mestinjem. Gody je objavil predvidene ure prihoda v posamezne kraje, kar je še vedno možno prebrati v začetnih prispevkih v tej tem. Jasno, da smo uro v Podčetrtku zgrešili. Malo megle, malo zaprte ceste, malo izgubljanja, malo preveč postopanja po parkiriščih bencinskih črpalk in ure gredo mimo. In je She postalo dolgčas in je šla pogledat proti Rogatcu, kje da smo. Ko jo je KeC zagledal na cesti, je jasno ob bremzanju skuril vse ABSje na motorju in ko smo se mi pripeljali mimo, je bil ravno v nameri, da se obrne in gre za She, ali pa čakal, da ona obrne, pa saj je vseeno.

Birt gostilne, kjer sta nas She in KeC zaustavila je na dvorišču pekel dva odojka. Jasno, da je takoj padel utemeljen predlog, da bi bilo pošteno, če bi kaj prigriznili. Zadeva bi uspela, če, mislim, da je bil to Gody, te izvirne ideje ne bi zaupal prav meni. Sem ga hitro polil z vedrom hladne vode, da danes za hrano ni časa in da naj na pujceka pozabi. Zato smo zgolj gledali oba vrteča se prašička in požulili nekaj nagnusne nealkoholne pijače.

Meni cel dan brez hrane ni nikakršna težava. Godyja in Dančija pa sem tako spravil ob slastno pečenko. Na to sem se spomnil kasneje, v Kozini, ko sta na bencinski, vdana v usodo, žulila sendviče.

-vas zanima, ali smo šli skozi Novo mesto, ali ne? počakajte do naslednjič-

:)

[imlakar]

Bravo :OK:

[bmwslo]

Kar je res, je res, sem tudi malo oddremal. :zzz:

...

...

...

-vas zanima, ali smo šli skozi Novo mesto, ali ne? počakajte do naslednjič-

:)

Ad. 1 PRAVILNO :worship:

Ad. 2 ČAKAMO (nestrpno !)

Mislim, da bi bilo potrebno tale Brrrm-ov potopis spraviti v en kos in ga objaviti na bolj vidnem mestu

:worship:

[Zdrawc]

:lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1:

pa kaj si ja nor, kej takega že pa dolgo ne :grrr

P.S. Brrrm, sam če bi bil pa jaz zrawn, pa tistih dweh odojcencew zihr ne bi pustil tam v tisti oštariji. :grrr

[Port Folio]

-vas zanima, ali smo šli skozi Novo mesto, ali ne? počakajte do naslednjič-

:)

Ti pa ni težko vrhunca narest!

Mi čakamo, čakamo,.....

[KeC]

Brrrm CARSKO!!!!! :worship: :worship: :worship: :worship: :worship:

Matr tam sem bil pa mi je fenomenalno za brat :grim

P.s. Žal mi je da smo se nekateri morali predhodno posloviti, ampak smo pa zaradi tega imeli priliko odovziti cesto Brod-Kočevje-Dvor :devil: ter še Mokronog-Boštanj in malce pobrali robove po gumah :D

[Brrrm]

Kaj bo šele, ko pridemo do delov, ko vaju ni bilo več zraven.

:P

[danci1973]

Haha, Brrrm-u pa kar kako Pulitzerjevo nagrado, prosim lepo! :worship:

D.

[šokac]

In tako pridrvimo v Rogatec. Jasno, čelo je prehitevalo avtomobile po tistih ozkih kolovozih kot noro, začelje pa potilo svoj pot in izgubljalo svoj boj z vmesno vrzeljo.

Rogatec je tak, da iz Ptujske gore vanj padeš v križišče v obliki črke T. Ti si na spodnjem peclju, zgoraj imaš pa možnosti levo ali desno. Pozabil sem kdo, naj se sam javi, je vodil začelna počasneta. Ko je padel v to križišče T se je instiktivno odločil za edino pravo smer, ta se v resničnem življenju vedno izkaže za edino možno napačno, torej za levo. T-Boy je nekaj malega prostestiral in hotel ovna z zvončkom od počasnel odvrniti od levega zavijanja, pa ni nič pomagalo. In smo ovce počasnele lepo sledile napačnemu vzgibu, kljub temu, da smo vedeli, da ne gremo prav.

In ker ima :devil: vedno več mladih in ne le enega, je naš vodnik ugotovil, da smo res počasni in da bo treba nekaj ukreniti in da je ravno sedaj tisti pravi trenutek, da pokažemo, koliko naši mopedi zmorejo. In ga je žgal v napačno smer, da ga ni bilo junaka, ki bi ga lahko prehitel in ustavil. Je vedno našel kak avto, ki se ga je dalo prehiteti, potem pa je takoj prišel nasproti drugi in nas zaprl zadaj.

Ker nič ne traja večno, nam ga je končno le uspelo ustaviti. Potem je seveda sledila bedna slika obračanja zablodelih ovc na cesti in skesana vožnja nazaj po napačni poti.

Pokorno javljam, da sem bil jaz tisti oven, ki so mu tako lepo sledile ostale "ovce". :closedeyes:

Pred tem sem slišal, da je nekdo govoril o Zagrebu in o Grobniku.

V križišču je bila smerna tabla na kateri je tako na veliko pisalo ZAGREB.

Moram povedati, da sem se prav lepo počutil, čeprav samo za trenutek, ko se je večina razen dveh, enkrat na vsej furi ganjala za :chase: menoj. Malce me je čudilo, da za vsakim ovinkom, ki sem ga prevozil ne vidim ne Rockya, ne Godiya. To me je še bolj podžgalo. V svoji glavi pa sem premišljeval, če se jima je zmešalo, da ga tako šibata naprej.

In ko me je Danči le uspel prehiteti, je z roko tako mahal, da sem najprej pomislil, da sem prepočasen ali, da se je kaj zgodilo. Ko smo po gsm navigaciji preverili kje sta preostala Rossija, smo obrnili in zapeljali nazaj. Seveda sem vprašal na pumpi Lobota, zakaj pa mi niste mahali ali trobili? Saj smo! In raje vprašaj, kaj nismo počeli, da bi te zaustavili. In kaj bi se zgodilo, če bi še jaz bil na pol Rossi? :010

V tem primeru bi jih v gosjem redu :chase: :chase: pripeljal v Zagreb. :lol1: Se ponižno opravičujem. :worship: :worship:

Zaradi tega trenutka bi jih lahko skoraj pokasiral. :fight1:

Brrrm CARSKO!!!!! :worship: :worship: :worship: :worship: :worship:

Matr tam sem bil pa mi je fenomenalno za brat :grim

Brrrm, res si to dobro "spesnil". :OK: :OK:

[danci1973]

V Kuro smo vstopili nekaj nad Hotizo, se mi zdi, bi mogel imeti avtokarto tukaj, pa je še sedaj na prtljažniku na kravi. (Naj dobra duša napiše, kje smo vstopili, pa bom vstavil not)

Mejni prehod Razkrižje.

[Brrrm]

Dan je bil lep in kot rečeno, prav vabil je na obilno nedeljsko kosilo in nato še na hrrrrrk ali dva po njem. Vendar, odvozili nismo niti še polovice poti, pokurili pa že polovico svetlega dela dneva. Zato smo se odločili, da izpustimo Obalo in moje volitve. Bo Kozina dovolj dobro zastopala obmorski del.

Nekako smo se zopet sestavili v kolono. Bilo je nekaj navijanja, da bi zopet jaz vozil spredaj, ker je bilo menda fantastično in oh in sploh, ko sem bil jaz na čelu. Verjamem, ko so pa zadaj lahko lepo počivali in komaj kaj nagibali svoje strojčke. Zato sem se, krut, kot sem, zopet postavil na rep, da za njimi pometem vsak ovinek in jim pri tem diham za ovratnike.

Seveda smo šli skozi Novo mesto, oziroma skozi njegovo obrobje, saj so ga postavili le nekaj ovinkov za gostilno. Potem pa smo se usmerili preko Gorjancev proti Metliki. Po tistih ovinkih gor smo preganjali avtomobilizirane družine na poti na nedeljsko kosilo ali pa z njega. To cesto sem že večkrat prevozil, vendar vedno iz obratne smeri. Enkrat in zadnjič so jo prevozili tudi tisti trije iz Kranja, ki jih je tip zaradi gnilega golfa pred leti pobil.

In, takole, lepo levo desno, dosti gor in malo dol, nad nami čudni oblaki, pod nami mokro suha cesta, smo jo šibali, kot preščipnjena gosenica. Tista preščipnjenost pomeni luknjo med hitrimi in polži.

Smo se polži zopet zaslinili. Je bilo za naravnost ali pa za v desno. Ata polž je potegnil rožička čisto ven in se odločil za desno. Še nismo preslinili 100 m v novi smeri, ko je polž pred menoj pričel kriliti z rokami. Ker se na izkušnjah hitro učim, sem ugotovil, da smo pred odkritjem prvenstvene smeri v Gorjancih, zato sem ustavil in gledal, kako je polž pred menoj namazal podplat in šel loviti in obračati tista dva polža spredaj. Je trajalo nekaj minut, da ju je ulovil in prignal nazaj. Tisti čelni so pa menda tudi nekaj začutili na vodi, ker so, vsaj zdi se mi, poslali enega nazaj, da kaj ga spet lomimo.

Do Metlike in Črnomlja se nam ni več uspelo izgubiti.

V Črnomlju čisto kratek zaostanek na bencinski, da so napojili konjičke. Meni in She ga ni bilo treba. Potem pa naprej, dol h Kolpi. Do nje smo prišli v Starem trgu in ob njej vozili vse do Fare.

Tisto ozko asfaltno stezico ob Kolpi bi morali zapreti za motorni promet in jo predati pešcem, rolkarjem in kolesarjem, za potrebe zaselkov tam spodaj pa zgraditi novo cesto višje v hribu. Tu smo se podili dokaj strnjeno. Malo pred Faro smo naredili postanek in nekaj jih je napovedalo odhod domov. Pred tem smo udarili še eno skupinsko, ki jo je objavil Šokac v svojem prispevku (predzadnja fotografija). Še javljanje domov. Kje si? Ob Kolpi. Fino. Seveda fino, kaj pa ženska ve, kako daleč je Kolpa od Kurine riti.

Štirje motorji gremo naprej, štirje pa domov.

-bo še tudi naprej-

[bmwslo]

:OK:

Čakamo .

[Lobo]

No, če še jaz dodam nekaj okoli hrane.

Zjutraj mi je zmanjkalo časa za zajtrk. Polizal sem samo eno tabletko C vitamina za večjo odpornost pred nahodom, vrgel v kufer štiri mini tuševe žemljice in gremo. V svoji neumni glavi sem že mlel kaj bom maznil za malico, kosilo in večerjo (kakšen sendvič, pol dunajski s pomfrijem, pa pizza, ...). No vse je ostalo pri tistih štirih etiopskih žemljah in deci coca cole z deci radenske.

Po krivični Godyevi odločitvi, da ne bomo raztrgali prascev v gostilni Pod klancem, sem ves čas imel v glavi kremšnite tam v središču Kure. Jaz pa sem se sukal okoli njih kot mačka okoli vrele kaše. Lahko bi rekel, da sem jih obkoljeval. In to precej na široko.

Ampak kremšnite niso pozabile name. So se včeraj čudežno teleportirale do mojega krožnika. In to cel pladenj. Hvala Anni, ki skrbi za moj shirani in vsega usmiljenja vreden želodček! :004

[Port Folio]

Potopis, ki ga nekako najdlje prebiram, zelo zanimivo, samo tako dalje, seveda čakamo čakamo oz. čakam .... :OK:

Si nisem predstavljal, da je kura tolk zanimiva pa dolga! :whistle:

Popravljeno Oktober 24, 2006. Popravil nofrus

[Brrrm]

In smo se odpeljali proti Fari. Križišče na T. Mi na peclju, desno domov, levo v zelo oddaljeno domov. Pomahali smo si, leva in desna skupina, kot da se ločujemo na kakšnem pomembnem življenjskem razpotju.

She, KeC, T-Boy in Šokac nazaj globoko v zavetje Kure.

Ostali smo Gody, Danči, Lobo in jaz. To je kot v Baru. Ko odletijo klovni in vaški posebneži, se začne zares. Vsaj sam sem imel tak občutek na tistem razpotju, da se vse skupaj šele začenja in da se podajam v nekaj, iz česar ne vem, kako se bom izvlekel. Tisti malo ščemeč občutek tam doli v praznem vampu.

Petrina, zopet znan postopek z osebnimi izkaznicami in pot naprej, v čudne oblake.

Že drugič v enem dnevu v Hrvatiji. Me tam ni bilo deset let. Pri takem povprečju to pomeni, da me zopet dvajset let ne bo.

Sem že vedel, da hrvaških cest ne bomo šparali. Danči se je zagnal tja v Kotarske ovinke. Cesta na gosto pokrpana z raznobarvnimi asfaltnimi zaplatami. Vlažna, na nekaterih odsekih mokra. Tu se še nikoli ne vozil. Delnice prevozili, kot da so del dirkališča. Bolj kot smo se vzpenjali, hladneje je bilo in megla je zopet silila pod vizir. Ko pa smo se pričeli na drugi strani spuščati nas je zopet pričel oblivati topel zrak. pravo olajšanje.

Navzgor smo šli po razmeroma prazni cesti. Tam nad Reko pa se je promet zgostil, ker so se nedeljkoviči pričeli vračati domov. Sem zaglavil za razmeroma hitrim Rečanom in ker nisem imel občutka za cesto, sem se mu prepustil, da me je vodil, kar nekaj kilometrov, dokler se ni naveličal in dal desni smernik in me spustil naprej.

Tako smo prileteli do priključka na avtocesto, ki teče poleg dirklališča Grobnik.

Na počivališču ob Kolpi je, ko smo gledali, kako in kam, padla ideja, da se oglasimo na dirkališču in pozdravimo prisotno motoristično srenjo. Sem bil zopet rompiscatole, ker sem ugotovil, da bi nam najkrajši postanek in stisk rok odpeljala uro. In so ostali trije zopet morali pogoltniti knedel. Zato smo Dirkališče le ošinili s pogledom z avtoceste in se podali v lastno dirko.

Opis je sedaj seveda bolj dolgočasen. Kar se nam je zgodilo, se je že zgodilo. Pred nami je bilo le še trdo delo. Šiht v bistvu. Če hočeš domov, ga moraš oddelati.

Reška obvoznica v smeri mesta v znamenju kolon, ki smo jih prehitevali, reška obvoznica v smeri proti naši meji v znamenju kolon, ki smo jih prehitevali.

Naenkrat konec. Pa ne konec, ampak mitnica. Denar hočejo od nas. Pa kako, saj sta Gody in Danči skombinirala tako, da ne bomo plačevali. Jaz nisem imel niti ene živali v žepu. Nisem računal na to, da bi moral doma v menjalnico in nakupiti nekaj živali. Jih ne rabim in jih doma nimam, sedaj pa hočejo menda po pet živali na glavo. Niti ne vem, koliko je to v našem denarju. Je Gody, dobra duša, potegnil dovolj živali iz denarnice in nas vse štiri odkupil.

Na meji je bilo kar nekaj gneče. Makaroniji so se vračali iz nedeljskih izletov. V Kuro smo padli pri Starodu. Promet proti Kozini je bil tekoč. Nabasali smo na enega makaronija v zmahanem mercedesu, ki je ugotovil, da mora iti to toliko, kot naši motorji. Pa ga je pritisnil. Nekaj časa je šlo, potem pa smo se ga naveličali.

Kozinska bencinska črpalka nam je nudila zavetje za čas, da smo natočili v konje in da sta se Gody in Danči preglodala skozi sendviče. Jima nekaj časa ne smem pred oči. Pa WC imajo tudi.

Že prej smo ugotovili, da ni hitrejše možnosti tja proti Novi Gorici, kot da se dvignemo do Razdrtega, spustimo po zoprnih Rebrnicah in zdivjamo po tistem zastonjskem koščku vipavske avtoceste.

- -

[tati]

Na počivališču ob Kolpi je, ko smo gledali, kako in kam, padla ideja, da se oglasimo na dirkališču in pozdravimo prisotno motoristično srenjo. Sem bil zopet rompiscatole, ker sem ugotovil, da bi nam najkrajši postanek in stisk rok odpeljala uro. In so ostali trije zopet morali pogoltniti knedel. Zato smo Dirkališče le ošinili s pogledom z avtoceste in se podali v lastno dirko.

- -

zakaj se pa nisi vseeno malce ustalil, da bi kakšno rekla, ker se že več kot leto nisva videla.... :cry: :cry:

[šokac]

She, KeC, T-Boy in Šokac nazaj globoko v zavetje Kure.

Ostali smo Gody, Danči, Lobo in jaz. To je kot v Baru. Ko odletijo klovni in vaški posebneži, se začne zares. Vsaj sam sem imel tak občutek na tistem razpotju, da se vse skupaj šele začenja in da se podajam v nekaj, iz česar ne vem, kako se bom izvlekel. Tisti malo ščemeč občutek tam doli v praznem vampu.

Ko te dobijo v roke klovni in vaški posebneži, ti bo kljub tvojemu velikemu truplu, trda predla. :grim

[Brrrm]

Ne gre to tako enostavno.

Cilj ni bil iskati Tati po Kuri in okolici,

ampak priti okoli Kure nazaj k svoji.

Še danes.

:P

Bomo se drugič šli lova na lisico.

:)

[tati]

Ne gre to tako enostavno.

Cilj ni bil iskati Tati po Kuri in okolici,

ampak priti okoli Kure nazaj k svoji.

Še danes.

:P

Bomo se drugič šli lova na lisico.

:)

to vem in sem prepričana, čeprav mi pa ni jasno od kdaj je toliko pesniških duš na Celjskem .) .)

[Brrrm]

Ja,

imam občutek, da je MB zame za nekaj časa prepovedano območje.

Pa Velenje tudi, pa Ptuj tudi.

Moram v ilegalo.

:krneki:

[Lobo]

... Je Gody, dobra duša, potegnil dovolj živali iz denarnice in nas vse štiri odkupil.

*

Na meji je bilo kar nekaj gneče. ...

- -

* No tu vmes fali nekaj kar je videl le Gody in nekaj Hrvatov s takimi :eek: okami. Včasih so se mi zdeli čisto normalni ljudje.

Ta dan sem pa imel same probleme s to Lepo njihovo.

Skratka Danci in Brrrrm sta za mitnico lepo užgala po gasi, da ju ni bilo več videt, jaz sem pa še rokavice zapenjal. Ko štartam, mi Gody pokaže naj grem naprej. In ga šibam. In prevozim odcep za Trst. Naenkrat opazim v ogledalu Godya na izvoznem pasu. Kaj storiti? Kje hudiča obrnit na tej jebeni cesti? V trenutku pade odločitev. Priklučni pas na avtocesto je fraj, nikjer avta, policije, ... . Torej bog se usmili moje duše, žandarji pa moje denarnice in hajdi v enosmerno z nasprotne smeri. Nobenega avta nasproti, Gody in Hrvati pa z okami, kot da so na WCju na veliki potrebi.

Skratka norci in pijandure imajo več sreče kot pameti.

In na meji sva že za ritjo ubežnikoma.

[T-boy]

Ja,

imam občutek, da je MB zame za nekaj časa prepovedano območje.

Pa Velenje tudi, pa Ptuj tudi.

Moram v ilegalo.

:krneki:

...s Ptujem ni panike :grim . Prleti, boš vaškemu posebnežu plačal pelinkovec ali 2, pa bo.

Nič ilegale, ti samo piši :grim . Ti je pač vujšlo. Mehur, pa to... :whistle:

Popravljeno Oktober 24, 2006. Popravil T-boy

[šokac]

Je Gody, dobra duša, potegnil dovolj živali iz denarnice in nas vse štiri odkupil.

Kaj odkupil! V arest do dvanajste ure naslednjega dneva, bi Hrvati morali dati takšno motoristično bando. :whistle:

Ja,

imam občutek, da je MB zame za nekaj časa prepovedano območje.

Pa Velenje tudi, pa Ptuj tudi.

Moram v ilegalo.

:krneki:

Samo pohorski in kočevski gozdovi te morebiti rešijo. :D In, če te na Pohorju dobi v roke škrat Bolfenk, pa si ga res najebal. :lol1:

Popravljeno Oktober 24, 2006. Popravil šokac