Vtisi z "week-end" voženj

[PikiJapok]

Pozdravljeni. Ni skrivnost, da me je navdihnila tema "Vtisi z dnevnih voženj". Pogrešam pa eno "vikendaško" temo s podobno vsebino. Veljajo tudi razni "podaljšani" konci tedna, ipd. Cilj je nekako orisati, kaj se da videti/obiskati v dveh ali treh dneh. V tej temi pričakujem predvsem sledeče "odgovore":

- kje ste se peljali (oporne točke) in koliko kilometrov to znese

- kaj je bil namen (kratkočasenje, geografija, zgodovina, "do ploha", itd.)

- kje ste prespali in za kakšno ceno (morda še zakaj ravno tam)

- hiter povzetek vtisov

- morebitna opozorila glede kakih posebnosti (cesta, policijske kontrole, vožnja skozi naselja, itd.)

- link na album (fitografije), če ta obstaja

- zemljevid poti

Upam, da bo tema šla... Osebno sem do sedaj kracal po drugih temah, pa se mi zdi, da bi tudi takšna bila dobrodošla. Razpišite se.

[PikiJapok]

Naj začnem...

V Soboto 23.06.2007 sva se odpravila iz Logatca proti Karavankam. Nekaj časa naju je spremljal dež in nič kaj obetavno se ni začel ta najin podaljšan konec tedna. Pralo naju je od Jeprce pa vse do Villacha. Proti Spittalu se je že začelo jasniti. Končno. Zavijeva proti Grossglocknerju (18 € je cestnina za moped). Spodaj še nekako obetano, zgoraj pa mraz in megla vse od Heiligenbluta dalje. Na Hochtorju sneg, megla in krepko mraz. Sicer se začne malo jasniti, a pravega razgleda nisva užila. Kljub temu je bila vožnja svojevrsten užitek. Morda ravno zaradi "ekstremnih" razmer. Spustiva se v Fusch, natočiva in se odpraviva do Werfna. Vstopnina za ogled gradu je 14 € na osebo. Iz Werfna mimo Salzburga do Chiem See-ja, kjer naju že greje pozno-popoldanski sonček. Mimo Rosenheima in Muenchna se pripeljeva do končne postaje za ta dan - Ingolstadta. Ženi še razkažem Audi (tam sem prebil dobršen del prejšnjega leta - obljuba pa dela dolg) in večer zaključiva v odlični grški restavraciji Delphi v starem mestnem jedru (bogata in nadvse okusna večerja za dva naju pride zgolj 35 €). Prespiva v B&B hotelu v Ingolstadtu (izvoz Ingolstadt Nord) za zgolj 46 € na sobo. Za nama je cca. 650 km-jev.

V nedeljo, 24.06.2007 se odpraviva proti Regensburgu, nato pa mimo Bayern Walda, kjer si privoščiva obilno "domače" kosilo za samo 20 € (s pijačo za oba, kar je za Nemčijo zelo poceni), pa mimo Passau-a, Linza pa na Dunaj. Na dunaju je promet... hmmm. Gost je morda kar blag izraz. Kapučin v mestnem jedru naju pride 5,40 € (za oba). Ni ravno poceni. Po ogledu Dunaja nadaljujeva proti Bratislavi. Večerjava v Avstriji. V Bratislavo prispeva nekje okrog 11-ih in nočna panorama naju navduši. Malce čustveno se odločiva, da bova spala kar v hotelu Danube, v mestnem jedru neposredno ob donavi, kar naju stane 99 € (prespati se sicer da že za 35 €), ampak... Šlo je za "gušt". Za nama je 550 km-jev.

V Ponedeljek 25.06.2007 nadaljujeva proti Budimpešti. Ceste so zelo dobre, me pa preseneti visoka cena goriva na Madžarskem (cca. 1.5 € za liter). Budimpešta name osebno naredi še lepši vtis kot Dunaj. Tudi promet se mi zdi še bolj gost. Cene so seveda bolj znosne, se mi zdi, da nekako primerljive našim. (Zelo pozno) Kosilo si privoščiva ob Blatnem jezeru. Tukaj so cene presenetljivo nizke. Vse skupaj s pijačo naju pride slabih 11 € za oba. Odpraviva se proti domu, preko Varaždina, Ptuja in LJ v Logatec. Ta dan je za nama kakih 750 km.

Vse skupaj je zneslo 1921 km-jev, KLE je popupal 106,5 l goriva. Opozoriti je treba na nakup avstrijske vinjete (7,60 €) in madžarske vinjete (cca. 6 €). Gorivo je v Nemčiji in na Madžarskem občutno dražje kot pri nas.

ALBUM

[PikiJapok]

V petek, 29. junija, 2007-ega leta gospodovega se odpraviva ogrog pol šeste ure zvečer. Cilj je pojesti ćevape ba "baščaršiji" in spiti eno "domaću kahvu", nato pa malo pošnjofati na motozbor. Cilj tega tne je vasica Stanari, kake 30 km-jev pred Dobojem, kjer bova pr "mojih" prespala. Po AC se zapeljeva do izvoza Okučani, nato pa po magistralki proti Gradiški. Zanimivo je, da Bosanci zelo radi zahtevajo zeleno karto na vpogled (če je nimaš, zaračunajo "tedensko zavarovanje" nekje 50 KM = 25 €). Iz Gradiške proti Banja Luki. Na mostu v Klašnicah pa levo proti Prnjavoru. Takoj za mostom čez Vrbas si privoščiva večerjo. Cesta do Prnjavora je sicer nekoliko "zdelana" ampak se da vseeno lepo peljati. Luna nama sveti, vidljivost je skoraj dnevna. V Stanare prispeva po cca. 400 kilometrih.

V Soboto 30. junija pride do spremembe načrta. Nekako se nama ne da v Sarajevo in ker sva oba take sorte, da rada prisluhneva intuiciji, spremeniva plan zadnji trenutek. Odločiva se za izlet po okolici. Mahneva jo proti Tesliću in sproti pogledava še "wellnes" Banja Vrućicu. Hmmmm... Se ne bi branil preživeti kak konec tedna tam. V Tesliću si privoščiva sladoled, nato pa proti Jelahu in v staro (turško) mestece Tešanj. Ceste so presenetljivo dobre, sploh glede na to, da se klativa po "vukojebinah" skozi neznane vasi. V tešnju se povzpneva na trdnjavo in z obzidja občudujeva ostanke kulturne dediščine. Mestece je strnjeno v tipičnem muslimanskem slogu. Panaoramska vožnja skozenj pa spominja na tisto skozi piran. Ozke uličice, pridušen klepet in glasba,... Nadaljujeva proti Doboju. Zanimivost tega območja je, da se zdaj voziva po pravoslavnih, nato po muslimanskih, pa po katoliških in spet ... vaseh. Območje nekake "tromeje", kar izpričujejo tudi pogorišča hiš in poslopij, ki še vedno izpričujejo žalostno zgodbo izpred dobrega desetletja. Tako prispeva mimo Usore do Doboja. Tukaj si v eni izmed čevapdžnic privoščiva "sarajevske ćevape" in "domaću kafu", občudujeva kopalce ob Bosni in (turško) trdnjavo, ki se bohoti nad mestom. Dan zaključiva pri znancih in pozno prisopihava k mojim prenočit. Za nama je kakih 150 panoramskih kilometrov (nekaj tudi makadamskih).

V nedeljo, 01. 07. 2007 se odpraviva (nazaj) proti domu. Mimo Prnjavora proti Banja Luki. Namesto proti Prijedoru pa si zopet zadnji trenutek premislim in nadaljujem ob Vrbasu. Ni mi žal. 100 kilometrov enkratne panorame in čudovite ceste in na izhodu iz kanjona prihod v Jajce, kjer se je rodila rajnka Jugoslavija. Malo poleživa na obzidju in občudujeva slap(ove), nato pa jo mahneva proti Bihaću. Cesta je tudi tukaj zelo dobra (sicer sorazmerno ravna). Pokrajina pa veličastna. Pred vhodom v Bihać se ustaviva pri kompleksu na Uni (stari mlini), kjer si privoščiva pristno bosansko hrano, medtem ko pod nami šumi Una, senco pa nam delajo mogočne krošnje. Po jedači in pijači kreneva preko mejnega prehoda Izačići, mimo Slunja, Karlovca (na počivališču Turanj si privoščiva še eno kavico), Metlike in Novega Mesta se odpraviva po AC proti domu - V Logatec. Ta dan sva jih naredila kakih slabih 700 (panoramskih) km-jev.

Vse skupaj je torej zneslo cca. 1150 kilometrov, KLE pa je popapcal cca. 58 litrov goriva. Midva sva sicer spala pri "mojih", da pa se v bližnji okolici spati v vseh naštetih mestecih za ceno cca. 25 - 35 KM (13 - 18 €) na osebo z zajtrkom.