BALKAN IN GRČIJA 2005

[emc]

Potopis: Z motorjem po Balkanu

Mila zima mi je začela delati skomine in najraje bi se usedel na motor in se zapeljal na obalo. Lepo vreme mi prikliče spomine na dopust 2005….z motorjem po Balkanu.

S tem potopisom pa želim predstaviti vožnjo z motorjem vsem tistim, ki imajo slabo mnenje o motoristih in ne vidijo, da je motorizem tudi način življenja, sprostitve in preživljanje prostega časa….

Začelo se je z željo po spremembi. Spremembi v tej smeri, da se zapeljem še kam drugam kot na Jadran. In tako je padla ideja da greva z Irmo v letu 2005 na dopust v Grčijo.

Na računalnik sem naložil zemljevide in v dveh mesecih je nastal plan poti. Seveda sem se posvetoval tudi s kolegi, ki so že potovali v tej smeri , tako, da sem izbral take smeri , katere bi drugače izpustil. Plan poti je pokazal nekje 6000 km , ki jih bo treba prevoziti v treh tednih.

Načrt je bil zastavljen, zemljevidi natisnjeni in komaj sem čakal, kdaj pride tisti 23.julij ko bova odrinila. Pred dopustom se nama je pridružil še Tomič z ženo, s prav takim motorjem. Teden dni smo imeli priprave kaj vzeti s sabo in nekaj dni pred startom so motorji naloženi.

1.dan sobota 23.7.2005

Godovič – Hrvaška – Novi Sad – Beograd – Niš - Pirot

Budilka zazvoni ob tretji uri zjutraj. Pomanem si oči, pogledam skozi okno. Zunaj lije kot iz škafa. Nič zato ,oblečeva se in povrhu nadeneva še dežne kombinezone. Ob 4 uri zjutraj odrineva od doma. Na avtobusni v Godoviču počakava še Tomiča in Betko, ki mudita 15 minut. Tudi njiju je dež presenetil. Napotimo se proti Brezovici, kjer zavijemo na avtocesto in nadaljujemo proti Hrvaški meji. Tam natočimo gorivo. Mejni prehod je popolnoma ,,zabit''. Po dobri uri le pridrsamo na hrvaško stran in naprej gre tekoče. Tekoče pa je tudi z neba, saj dež niti malo ne pojenja. Do srbske meje se ne ustavljamo in vozimo s hitrostjo 130km/h. Pred mejo pa kar naenkrat zastoj. Mi se podamo mimo kolone , ki se vleče kar dobrih 10km in v nekaj minutah smo že čez mejo. S slike je razvidno, česa smo bili najbolj potrebni. Po pol urnem postanku , ko smo odvrgli ,,balast'' nadaljujemo pot v smeri Novi Sad. Seveda še vedno v dežnih kombinezonih, ker dež kar ne pojenja. Po približno 700 kilometrih se približamo Novemu Sadu. Zapeljemo se v mesto in parkiramo pred blok nekje v centru. Z balkona nam že mahajo Tomičevi sorodniki. Komaj čakamo, da se slečemo, saj smo na poti že 10 ur. Po dveh urah klepeta in obilnega kosila se zahvalimo za gostoljubje in poslovimo. Spet skočimo v dežne obleke in zajahamo motorje. Smer Beograd…Niš…Pirot. Na obrobju Beograda se nas vreme le usmili..oblaki se cefrajo in sonce le prileze na plan. Hitro si slečemo dežne in šibamo proti Nišu od tam pa naprej po čudoviti ozki dolini in razdrapani cesti polni neosvetljenih predorov proti Pirotu. V mesto prispemo v večernih urah po 1000 prevoženih kilometrih. Zapeljemo se skozi center in iščemo kje je prireditev-motozbor, kjer bomo prenočil. Nismo dolgo iskali saj se je stvar odvijala v samem centru v mestnem parku. Zapeljemo med šotore in kmalu nas obstopijo domačini z besedami:,,Pa vidi, došli Slovenci.'' Smo bili kar atrakcija in takoj moram pohvaliti srbsko gostoljubnost. Ni manjkalo jedače in pijače dobili pa smo še mikice tamkajšnjega moto kluba in priznanje za udeležbo na ,,moto susretu''.

2.dan nedelja 24.7.2005

Pirot – Niš – Leskovac – Skopje – Tetovo – Mavrovo – Debar – Struga – Ohrid

Vstanemo ob 7 uri. Vreme dobro, vse dobro. Sledi pakiranje in obvezno kavica. Ob 8.45 smo že na cesti. Iz Pirota gremo nazaj na Niš, saj nam odsvetujejo cesto proti Aleksincu, ker je menda neprevozna. Šibamo proti Skopju...gasa….letimo dobrih 160. In že smo v Makedoniji. Kmalu smo v Skopju. Kar malo nas stisne. Pred semaforji otroci in starejši, ki nas obstopijo in ,,žicajo''. Gremo dalje proti Tetovu, kjer si privoščimo kosilo in se ohladimo z dobrim pivo. Prijazni lastnik nam časti eno rundo in nam da napotke v katero smer moramo nadaljevati. Po nekaj urah vožnje zapeljemo proti nacionalnem parku Mavrovo. 40 km čudovite pokrajine, soteske,jezera in reke. Ob albanski meji se zapeljemo do Ohrida. Kampi vsi prenatrpani tako, da dobimo prostor šele 16km iz mesta. Hitro si postavimo šotore in navalimo na kopanje. Kakšna milina, da se človek malo namoči.

3.dan ponedeljek 25.7.2005

Ohrid

Zapeljemo se na Ohrid. Cel dan pohajkujemo in si ogledujemo mesto, tržnico…..in oštarije.

4.dan torek 26.7.2005

Odrid–Prespan–Bitola –Mejni prehod Medžitlija –Vevi –Edesa –Aleksandrija – Korinos

Vstajanje po vojaško. Sledi zajtrk, kavica in pakiranje. Ob 9 uri štart. Iz kampa se usmerimo na jug in kmalu zavijemo v hrib. Iz ohridske strani gremo čez prelaz proti Prespanu. Z vrha je čudovit pogled na Ohridsko jezero. Sledi spust do Prespanskega jezera in naprej skozi Bitolo. Kmalu smo na makedonsko grški meji. V nekaj minutah prestopimo na grška tla. Po pregledu zemljevida šibamo proti egejskemu morju. V začetku smo bolj previdni glede voznikov, a kmalu ugotovimo da ni tako porazno kot smo slišali. Večkrat se ustavimo, splaknemo suha grla in povprašamo za smer, saj so oznake cest in krajev slabo označene. Ljudje so prijazni in nam rade volje pomagajo. Med vožnjo občudujemo pokrajino, kilometri bežijo in že smo na obali. Sledi standarden postopek taborjenja in užitkarjenja ob morju in pivu.

5.dan sreda 27.7.2005

Korinos – Agios – Chalkida – Rafina

Ustajanje-pakiranje-gasaaaaaaa. Šibamo po vzporedni cesti z avtocesto do Volosa. Oznake cest, križišč obupno slabe. Vsake toliko časa naredimo premor, saj je vročina res morilska. Večkrat zgrešimo pravo cesto in obračamo. Kraji zanimivi, pokrajina čudovita. Prav užitkarimo. V Glyfi se vkrcamo na trajekt za Aiokambos in ta čas se nam riti malo odpočijejo. Od tam pa vijugamo po zahodni obali do Chalkide in dalje proti jugu po gorskih prelazih do Dionysosa in naprej do Nea makre. Začnemo iskati kamp in v Rafini se nastanimo. Kamp je majhen in preprost. Do morja vodijo dolge vijugaste strme stopnice. Kmalu ležimo na čudoviti peščeni plaži in se hladimo …seveda s pirom….ker med vožnjo ožemamo le plastenke z vodo.

6.dan Četrtek 28.7.2005

Ogled Aten - Akropola

Vstanemo že ob 6 uri in ob sedmih se že peljemo proti Atenam. Končno enkrat dobre oznake in smer proti akropoli sploh ni problematična glede na to kako veliko mesto so Atene . Najbolj smo se bali vožnje po centru, ker sem od kolegov slišal same kritike tamkajšnjih šoferjev….a ni bilo panike…šlo je tekoče. Ob 8 uri že pohajkujemo po obsežnem starem centru mesta. Templi, cerkve,stopnišča, muzeji…..vse je nekaj posebnega in vredno ogleda. Ko smo se povzpeli na sam vrh akropole pa je sledil neverjeten pogled…..vse do koder je segal pogled je eno ogromno mesto. Res sem vse to že večkrat videl na televiziji , a v živo je to nekaj veličastnega. Za ogled teh znamenitosti smo porabili 6 ur, pa si nismo ogledali vsega. Vročina je postala neznosna in odločili smo da se zapeljemo še po mestu in nato gremo nazaj. Ko smo se vračali smo v daljavi opazili gost dim. Kar naenrat opazimo pogorišča in gasilce, ki nas preusmerjajo na razne stran poti. Po dobrih 3 urah se le nekako prebijemo do kampa. Tam pa je bilo hrupno. Helikopterji in ,,kanaderji'' so preletavali naše šotore in zajemali vodo iz zaliva pod nami. Gorelo je le slabih 300 metrov od kampa….nismo ravno vedeli kaj bi! Pod večer so zagnani gasilci le uspeli omejiti požare in tako smo se lahko šli v miru namočit in si zatem privoščili pravo grško pojedino – predvsem se nam je dopadel Tadziki in trtini zvitki. Po dolgi debati pa se le spravimo spat, saj nas naslednji dan zopet čaka dobrih 400 kilometrov vožnje.

7.dan Petek 29.7.2005

Rafina – Atene – Elefsina – Argos – Tripoli – Sparti – Kalamata – Petalidi

Ob 6 uri nas zbudijo helikopterji, ki zopet začnejo preletavati kamp in gasiti požar, ki se širi proti Atenam. Po zajtrku in kavi spakiramo in ob 8.30 smo že na cesti. Po severni obvoznici obpeljemo Atene. Veter , ki piha s hribov je tako močan , da nas premetava levo in desno. Ko se oddaljimo od Aten in se peljemo skozi Elifsino se veter poleže, tako, da lahko bolj umirjeno šibamo korintskemu prekopu naproti. Cesta vodi ob obali in je precej vijugasta, za skoraj vsakim ovinkom pa nam pot prekriža še železniška proga. Smo se že kar navadili, da je treba počasi, saj smo prvič kar poleteli preko tirov. Zavoji si sledijo, sonce pa že kar pripeka in že smo na mostu čez Korintski prekop. Vstopamo na Peloponez. Seveda se moramo ustaviti, saj je ožina res cool. Koliko dela je bilo vloženega v ta prekop. Pogled z mostu je neverjeten in jahte, ki plujejo pod nami se zdijo kot čolnički. Čas nas priganja in usmerimo se naprej proti Argosu. Cesta nas pelje prek hribov in širokih dolin , ki so porasle z oljčnimi plantažami. Seveda brez bencina ne gre in v Argosu se oskrbimo z gorivom in pijačo. Od tu se vzpnemo po serpentinasti cesti in kmalu se pod nami razprostira oljčna dolina vse do ionskega morja. Dalje ob poti opažamo miniaturne hišice – oznake, kjer so se zgodile nesreče. Po 25 kilometrih se začne spust v Tripoli , kjer povprašamo za pravo smer in oddirjamo proti Spartiju. Ponovno sledi vzpon med hribe, ki nam nudijo tako zaželen hlad in prijetno sapo. Cesta med griči je čudovita in oči se pasejo po okolici. Na poti obiščemo še vas Mystras , ki je zgrajena visoko v griču. Pravzaprav je cel grič pozidan z obzidji in ostanki hiš. V senci ogromnega hrasta si najdemo prostor za oddih , le nekaj metrov stran pa izvira potoček, kjer si obnovimo zaloge hladne pitne vode. Ura je 13 in temperatura se je povzpela na 370 C zato si vas ogledamo z varne razdalje in raje še malo posedimo v senci in prigriznemo ,kar smo si pripravili. Treba je naprej in po dobri uri in 60 kilometrih zanimive vožnje po močno vijugasti cesti iz hriba na hrib in preko prelazov se po pobočju spustimo do Kalamate. Sledi hitra nabava hrane. Zapeljemo se še nekaj kilometrov in v kraju Petalidi poiščemo kamp ter odvržemo opremo. Kamp je preprost in poceni. Za šotor , motor in dve osebe je cena 15 eurov. Tu ostanemo še naslednji dan in užitkarimo ob morju. Seveda se ne manjka hmeljevega soka, ki se res prileže po obilici vode, ki jo srkamo med vožnjo.

8.dan Sobota 30.7.2005

Petalidi

Uživanje na plaži, ob plaži, pod senčnikom, v morju, ob pijači in debati kako in kam naprej.

Na poti smo že teden dni.

9.dan Nedelja 31.7.2005

Petalidi – Filia – Pyrgos – Patras – Rion

Vstanemo ob 6 uri, saj vemo da bo vroče. Kaj kmalu štartamo iz Petalidia proti severu. Pri kraju Filia zavijemo na zahod proti Pyrgosu. Cesta je odlična in šibamo malo preko omejitev. Pokrajina dokaj pusta in si vzamemo le malo časa za postanke. Ob 13 uri smo že skoraj na Patrasu. Peljemo proti mestu in v križišču ustavim. Ravno ko premišljujem v katero smer nenadoma poči. Sunek mi nagne motor , ki ga le s težavo pridržim, da mi ne zleti po tleh. Preden ugotovim kaj se dogaja , kolega že pobere motor. Trenutek nepozornosti in smo se ,,zapeli'' z motorji ……a izšlo se je brez prask, le Betkina čelade je dobila nekaj črtic . Sledila je kratka pavza, pregled opreme ….nekaj dimov, požirek vode in gremo dalje. Še malo pa smo v Rionu. Krasen pogled. Parkiramo na obali pod mostom, kjer se sprehodimo do trdnjave. V mestu nedaleč od mosta, ki spominja na razpeta jadra si poiščemo kamp. Kasneje smo izvedeli kakšno srečo imamo, saj je most rasvetljen le konec tedno. Zvečer je bilo na promenadi neverjetno polno ljudi. Pravi ,,lajf''. A kmalu nas premaga spanec, saj nas je pot kar precej izčrpala.

10.dan Ponedeljek 1.8.2005

Rion – Patras – Rion

To jutro smo si privoščili daljši spanec in zbudi nas šele sonce. Po jutranjih pripravah se v ,,civilnih'' oblačilih odpeljemo do Patrasa, ki je oddaljen 15 km. V mestu je gužva. Prometni vrvež nas preseneti, a z motorjem se nekako prebijamo skozi. Zapeljemo se do pristanišča, kjer si od daleč ogledamo potniške ladje nato pa se zapeljemo do veličastne katedrale. Tudi notranjost nas preseneti, še posebej ogromen iz lesa izrezljan lestenec. Po kratki vožnji skozi stari del mesta se vrnemo na obalno cesto ki nas popelje nazaj v Rio.

11.dan Torek 2.8.2005

Rion – AntiRion – Agrinio – Preveza – Igoumenitsa - (otok Krf) - Krf - Dasia

Po ustaljenem ritmo smo že zgodaj pokonci. Kamp še počiva, ko mi že pulimo kline in pospravljamo kramo in jo pakiramo na motorje. Sledi ustaljena jutranja kavica in prigrizek. Še zadnje odločitve kam, kako in kaj ….in že se peljemo čez veličasten most proti obzidju Antirion na drugi strani. Tu zavijemo na zahod po cesti, ki je speljana po strmi hribini. Cesta nas pelje v Agrinion. Pokrajina je dokaj enolična vse do Preveze. Tam se zapeljemo skozi predor, ki je zgrajen pod morjem in ,,šibamo'' naprej proti Igoumenitsi, ki je oddaljena še dobrih 76km. Vročina postaja pasja, mi pa ravno v opoldanskem času prispemo v luko, kjer si nabavimo karte za trajekt na Krf. Sledi mučno čakanje in vkrcavanje na betonski ploščadi. Motoristi se na plovilo vkrcamo zadnji….in v zadnjem trenutku , saj smo že popolnoma dehidrirani. Poiščemo si prostor v klimatizirani restavracij, to je milina. Ko nam odleže si gremo razgledat palubo. Z dovoljenjem kapitana ladje mi uspe priti tudi na komandni most. Po dobri uri vožnje smo na Krfu. Na vročino smo pripravljeni, a vseeno nas kar oblije ko zapeljemo s podpalubja na razgreta tla otoka. Nič ne oklevamo, kar hitro si poiščemo kamp ob morju v kraju Dassia. Morje je čudovito toplo in mi se veselo namakamo. ,,Kva paše.'' Zvečer smo še dolgo pokonci in razpravljamo o prevoženih kilometrih. Vročina kar ne poneha in se hladimo s pivom. Zaspimo v odkitih šotorih, da nas hladi prijetna sapica z morja.

12.dan Sreda 3.8.2005

(otok Krf) – Dasia

Še vedno smo na otoku, saj nam klima prija. Kamp je v senci zato ostanemo še eb dan. Cel dan poležavamo in se namakamo. Uspe nam napisati tudi nekaj razglednic za domače in prijatelje.

13.dan Četrtek 4.8.2005

(otok Krf) – Dasia

Zbudijo nas dežne kaple, obrnemo se in podaljšamo spanec. Iz šotorov prilezemo šele ko se zvedri ura pa je 11. Sledi poskus kopanja, a morje se je preveč shladilo in po nekaj minutah se odpovemo tem užitkom. Pripravimo si kosilo, grške mesne kroglice in zvitke iz trtnih listov. Sledi raziskovanje otoka. Odpravimo se na sever po vijugastih cestah in se povzpnemo na Pantokrator. To je najvišja gora na otoku in čudovita razgledna in romarska točka. Pod vrhom mrgoli,,štantov''. Zaradi jutranjega dežja je na tej višini 917m dokaj hladno a nebo je jasno in brez oblačkov. Na samem vrhu je svetišče. Pod nami leži otok v daljavi pa obala Albanije. Z gore se že malo premraženi spustimo proti morju in do mesta Krf, ki si ga ogledamo. Sledi še zadnje kopanje pred odhodov v celinsko Grčijo.

14.dan Petek 5.8.2005

(otok Krf) Dasia - Igoumenitsa – Ioannina – Trikala (Meteora)

Po jutranjem kopanju in kosilu v bližnji restavraciji se odpeljemo na trajekt. Na celini smo v dobri uri. Takoj odidemo dalje saj je ura že 4 popoldan. Smer Ioannina , Meteora. Cesta se počasi začne vzpenjati in počasni tovornjaki ,,ribajo'' po klancih. Za nas to ni ovira in sproti jih prehitevamo. V daljavi se nečimrno kopičijo črni oblaki. Na to nismo prav pozorni saj nas pritegne lepa razgibana pokrajina in vijugasta cesta. Kaj kmalu pa nas opomnijo prve kaplje in hitro zatem pljusk. Hitimo se oblačit v dežne kombinezone……in gremo naprej. Dež lije kot iz škafa. Cesta se samo dviga in postaja vse hladneje.Po 3 urah začnejo ,,deževniki'' počasi puščati. Pred nami tabla ,,prelaz MONI odprt''. Zaradi naliva in spolzke ceste vozimo počasi. Prispemo na prelaz z nadmorsko višino 1690 metrov. Za slikanje nimamo volje saj nas dež neizmerno zaliva. Začne se spust in slalom vožnja med skalami in kamenjem, ki ga je naliv splaknil na cesto. 50 kilometrov pred ciljem sledi oddih v obcestni okrepčevalnici. Za domačine smo pravi junaki, ker smo na motorjih prijezdili v takem neurju čez prelaz. Izmenjamo nekaj besed in se okrepčamo z vročim čajem, ki nam ga postreže prijazna natakarica. Skočimo nazaj v dežne in gasa. Ura je že blizu 11 zvečer, ko prispemo v prvi kamp in povprašamo po bivališču. Vse je v lužah in vzamemo apartma. Kot bi mignil nas je zmanjkalo.

15.dan Sobota 6.8.2005

Kastraki

Jutro se prebuja in oblaki se po celonočnem deževju počasi trgajo. Nejeverno pogledujemo v nebo. Mogoče bo pa dan v redu. Sedemo na motorje in se poženemo med skalovje. Pred nami se razprostira čudovita pokrajina. Slikamo vse povprek. Z besedami je težko opisati to panoramo. Na strmih neverjetno oblikovanih kamnitih stebrih so postavljeni samostani. Kamor pogledaš mrgoli turistov, ki se vzpenjajo po v skale vklesanih stopniščih. Bliskavice neutrudno svetlikajo. Vsi smo enotnega mnenja , da je narava tukaj naredila neverjetno lepoto. Ogledamo si samostan za samostanom. Ženske ob vstopu prejmejo univerzalno krilo, ki si ga morajo obvezno obleči. Pogled z visokih stebrov je čudovit, najraje bi kar poletel z njih. Sledi spust v mesto, kjer se tudi okrepčamo. Začne se mračiti in hitro smuknemo v spalke.

16.dan Nedelja 7.8.2005

Kastraki – Trikala – Kastoria – Florina – Bitola – Ohrid

Zjutraj zapuščamo dolino Kamnitih spomenikov in samostanov in se podamo proti severu. Po slabih 50 kilometrih se pred nami odpre čisto drugačna pokrajina. Prej smo vozili med oljčnimi nasadi, sedaj pa se peljemo po planjavah žitnih polj. Rumeno klasje valovi v hladnem jutru. Počasi zavijamo proti albanski meji. Kmalu smo v mestu Kastorija, ki leži ob istoimenskem jezeru. Nadaljujemo proti Florini. Vozimo se skozi opuščene vasi ob Albansko Grški meji. V daljavi se z ravnice dvigajo gorski grebeni, ki jih kmalu dosežemo. Začne se vzpon in vijuganjr do nadmorske višine 1500 metrov. Pred nami je veliko parkirišče. Na pobočjih levo od nas se visoko v breg vzpenjajo sedežnice. Očitno imajo tukaj pozimi dosti snega. Po nekaj kilometrih se začnemo spuščati proti Florini. Mesto obvozimo in nadaljujemo naprej do mejnega prehoda Niki, ki smo ga prestopili pred 12 dnevi. Kmalu smo v Makedoniji in preko Bitole se po hitri cesti zapodimo do Ohrida. Z izkušenj smo vedeli, da nima smisla iskati prosto mesto v kampih blizu Ohrida, zato gremo kar tja, kjer smo kampirali prejšnjič. Izberemo si isto parcelo v kampu. Ta nam nudi senco dreves in čudovit pogled na ogromno jezero. Kmalu se namakamo. Jaz sem v vodo skočil kar z blazino za spanje, saj je nekje puščala in sem moral odkriti napako. S sekundnim lepilom smo tudi to nevšečnost odpravili. Zvečer se odpeljemo v mesto Ohrid na ,,pir'' in nakupe ohridskih biserov. Ko se vrnemo v kamp se zraven nas postavi družina s koroške. Potujejo v Grčijo in mi jim postrežemo z obilico podatkov. Spijemo še kapljico rujnega potem pa smuknemo v šotore.

17 dan Ponedeljek 8.8.2005

Ohrid – Tetovo – Niš – Gostivar – Kruševac – Vrnjača banja

Pred deveto smo že na cesti v smeri Tetovo. Kmalu nas dohitijo dežne kaplje. Oblečemo dežne in gasa proti Nišu. Vrstijo se cestnine ena za drugo, dež pa neutrudno lije. Kolega bi zaradi dežja najraje pičil do Beograda in domov…..a se kmalu premisli, saj se v daljavi že jasni. Meni začne svetiti rezerva za bencin….bencinske pa ni in ni. Prevozimo že 70 km pa nobene črpalke! Motor že kašlja in z zadnjimi zdihljaji se z onemelim motorjem zapeljem na dolgo pričakovano pumpo. Natočimo si gorivo in se tudi sami malo okrepčamo nato pa se zapeljemo do Gostivara tam pa s hitre ceste zavijemo na zahod. Vozimo pa stranskih cestah, ki so dokaj utrujene. Vozimo previdno, marsikje vozimo po makadamu. Ob štirih popoldan smo v Kruševcu. V želodcih zakruli in hitro si poiščemo prosto mizo v restavraciji sredi mesta, kjer lahko parkiramo motorje na vidno mesto. Vzbudimo kar nekaj zanimanja in domačinom pri sosednji mizi povemo kje vse smo bili. Povejo nam , da nam Slovencem zelo privoščijo, ker nam gre dobro in da smo od zmeraj znali. Postreženi smo hitro, obilno in po zmernih cenah. Po dobri uri in pol se odpeljemo proti Kraljevu in sproti opazujemo, kje bi lahko prenočili. Ustavimo se v Vrnjački banji. V hotelu povprašamo po prenočiščih in hitro nam uredijo privat apartma. Pridejo nas iskat pred hotel in pri njih doma nas sprejmejo s kavico in domačo ,,rakijo''. Otroci skačejo okrog motorjev in se hočejo fotografirat. Seveda jim ustrežemo. Potem razpakiramo in si privoščimo vroč tuš. Sledi sprehod po mestu, ki je polno dogajanja. Ne glede na standard je v mestu neverjetno živahno. Na vseh ulicah se nekaj dogaja. Slišati je živo glasbo. Takoj se vidi, da imajo drugačno mentaliteto in da so družaben narod. Mraz nas prežene nazaj v apartma in v posteljo.

18 dan Torek 9.8.2005

Vrnjača banja – Kraljevo – Čačak – Užice – Sarajevo

Ustanemo kar zgodaj. Gospa nam postreže s kavico. Gazda pa nam uredi pranje motorjev. V sosednji ulici imajo ročno pralnico in za nekaj dinarjev nam operejo motorje. Po pranju natovorimo kramo in se poslovimo od domačinov. Pot nas vodi proti Kraljevu, sledi Čačak in že so pred nami Užice. Seveda se moramo ob tabli fotografirat, saj smo kot mulci vsi gledali partizanske filme in v Titovih Užicicah nisi vsak dan. Sledi kratka pavza, da pretegnemo noge in splaknemo grla. Po dokaj dobri cesti se po 50 kilometrih pripeljemo v Bosno. Kmalu zapeljeno v ,,dolino tisočerih predorov''. Dve uri vožnje v lepem sončnem vremenu in že smo v Sarajevu. Nad starim delom mesta najamemo spodnje nadstropje stanovanjske hiše za 60 eurou na noč. Motorje parkiramo na dvorišče hiše, ki je zaprto z velikimi lesenimi vrati. Motorji so na varnem in lahko gremo na Baščaršijo. Tu kar mrgoli ljudi in trgovinic se ne zmanjka. Z Irmo zavijeva v stransko ulico na pivo in tam doživiva pravi bosanski večer s harmoniko in petjem. Kmalu ugotovijo da sva tujca, steče debata in tako cel večer. O politiki in vojni pa ne govorijo radi, le tu in tam omenijo kakega kolega, ki ga ni več. Irma tudi zapleše , harmonikar pa poskočno odigra Na golici. V poznih urah se posloviva od njih , se jim zahvaliva za prijeten večer in odideva do bivališča na Vratnik Mejdanu .

19 dan Sreda 10.8.2005

Sarajevo

Privoščimo si nekaj več spanja, nato pa se odpravimo na ogled mesta. Sosed iz bližine kjer stanujemo nas z razgledne točke seznani z okolico Sarajeva in s situacijo kakršna je bila me vojno. Z besedami, ki mu le težko gredo iz ust opiše nekaj žalostnih dogodkov. Nato nas usmeri na kraje, kjer se da kaj videti. Peš se povzpnemo visoko nad stari del mesta. Sarajevo je res veliko. Iz porušenega mesta se že dvigajo nove stavbe med drugim tudi dva nebotičnika , ki sta najvišji zgradbi v mestu. Pogled na mesto je res neverjeten, a vsepovsod se bleščijo beli spomeniki, ki dajo vedeti kaj se je tukaj dogajalo. Zatem se odpravimo na krožno vožnjo s tramvajem. Mesto je živahno in na vseh koncih potekajo obnove. Na končni postaji Ilidža izstopimo in prestopimo na trojko , ki pelje v center. Med vožnjo nazaj vidimo oddajnik, ki je postal nekak simbol Sarajeva. Na oddajnik so izstrelili nešteto izstrelkov a ga napadalcem ni uspelo porušiti. ,,Stolp je preživel, tako kot Sarajevo.'' pravijo. Utrip življenja v mestu je drugačen kot v Ljubljani, pa tudi tramvaji mu dajejo svoj čar. Spet smo v centru in tokrat gremo na prave sarajevske čevapčiče za večerjo pa burek z jogurtom. Hrano res znajo pripravit. Ko se odpravljamo proti apartmaju se ustavimo še na pokopališču, kjer je urejen spominski park Aliju Izedbegoviću.

20 dan Četrtek 11.8.2005

Sarajevo – Mostar – Jajce – Bihač – Plitvička jezera

Motorje poženemo še v jutranji meglici in že se peljemo proti 150 kilometrov oddaljenem Mostarju. Promet je zelo gost in prehitevanje skorajda nima smisla, saj smo s stranskimi kovčki precej široki. Vijugamo skozi ovinke in že smo v Mostarju. Zapeljemo se čim bliže starega dela, kjer stoji obnovljen most. Okoliške hiše in sam most sta popolnoma obnovljena. Na mostu je gužva, vse polno turistov in mladih fantov, ki se pripravljajo za skok v globino. Fantje pobirajo po nekaj evrov in potem se poženejo čez ograjo. Po slikah v bližnjem muzeju vidimo kako je bilo mesto razdejano od granat. Zapeljemo se še en krog po mestu, si privoščimo kavico ter se usmerimo proti Jajcu. Cesta je razgibana in vedno bolj se vzpenja, dokler ne pridemo na 1123 metrov visok prelaz Mekljen. Pokrajina je podobna naši, cesta pa je dobra in ob treh popoldan smo v Jajcu. Privoščimo si kosilo. Vreme je spremenljivo. Po kratkem zasedanju v Jajcu se Tomič odloči da gre domov po poti do Banja Luke naprej do Bosanske Gradiške , Zagreb , Ljublana, Idrija . Midva pa se ne glede na vreme odločiva da se zapeljeva naprej čez centralno Bosno. Poslovimo se in nadaljujemo vsak svojo smer. Naju z Irmo je pot vodila čez planote osrednje Bosne. Pokrajina je čudovita. Povsod so črede ovac. Vsake toliko je opaziti požgane in porušene hiše. Ob cesti so sem ter tja napeti trakovi z napisom MINE. Kar zmrazi te. Z neba se spet pojavijo kaplje in hitro se oblečeva v nepremočljive obleke. V dobri uri za tem sva v Bihaču. Zaradi vremena si ne vzameva časa za vožnjo po mestu ampak ga obpeljeva in se usmeriva proti Cazinu. Irmina sodelavka tam namreč gradi hišo in greva na obisk. Mislila sva si , da jo bova zlahka našla, a na presenečenje naju obeh je Cazin veliko raztegnjeno naselje in ne majhna vas. Kako tukaj koga najti, saj poznava samo ime in priimek. Ker pa je bila sreča na najini strani sva ob cesti ugledala logaške tablice in v avtu sami znanci. Povabili so naju na pijačo in naju zatem pospremili do Irmine sodelavke Raseme. Gostiteljica je bila močno presenečena, češ kaj pa motoristi tukaj. Klepet se je zavlekel kar do 9 ure zvečer. Zatem je bil čas da se odpraviva, saj sva imela v planu priti do Plitvic. Rasemin mož naju je še usmeril, po kateri cesti naj greva , da se ne bi vračala po isti poti. Čez dobre pol ure sva že na bosansko hrvaški meji in ob 10 uri sva v kampu na Plitvicah. Sledi postavljanje šotora in kot nalašč se zlomi palica. Seveda je treba za tako pot imeti tudi rezervi in stvar je bila hitro rešena. Ura se je kmalu prevesila čez polnoč. Irmi zaželim vse najboljše, saj ima danes rojstni dan. Spijeva vsak kozarček piva in utrujena zaspiva. .

21 dan Petek 11.8.2005

Plitvička jezera – Slunj – Karlovac – Metlika – Grosuplje –Godovič

Zjutraj se zbudiva v meglenem jutru. Vreme je oblačno a pomembno je, da ne dežuje. Zapeljeva se do enega od vhodov v nacionalni park in potem se peš podava na ogled. Žuborenje vode, oglašanje ptic, šumenje vetra v krošnjah….prava idila. Za ogled si vzameva celo dopoldne. Steze so lepo urejene in kaj kmalu je naokrog polno turistov. Dobre štiri ure sva porabila za ogled osrednjega dela z jezeri in slapovi, zatem pa sva utrujenih nog odšla v nazaj v kamp. Ura je poldan in še zadnjič pakirava stvari. In zdaj po najbližji poti domov. Iz Plitvic se odpeljeva preko Slunja proti Karlovcu in naprej proti naši meji. Kmalu sva v Metliki , kjer naju pričaka tudi toplo sonce. Lepo je spet biti v Sloveniji. Po hitri cesti se odpeljeva domov. V domov prispeva petnajst minut pred osmo po 21 dneh in po 5835 prevoženih kilometrih. Zaenkrat je bilo sveta in vožnje dovolj. Utrinke s potovanja pa bi zaklučil tako:,, Vsepovsod je lepo, ampak ...domoooov, domoooov... je pa najlepše!''

EMC

Pa še nekaj fotk...od par tisoč :)

Popravljeno Januar 5, 2008. Popravil emc

[Vanga]

:worship:

Fotkeeee :kva2: :kva2: :kva2:

[Wilson]

:worship: Mi smo se tudi tistega leta potikali po tistih koncih. Bravo, lepo opisano.

Ajd

[atek]

hočemo slike, hočemo slike :worship: :worship: :worship:

[motoristek]

Sem rekel, "ne grem več v Grčijo", ko pa tole čitam :worship: bi pa šel kar na motor in gasa... :yea1:

[Ni3ous]

Lepo da si še kdo vzame čas in strne doživetja v potopis.

Koliko časa bi potreboval za podoben ogled le Grčije?

Do tje in nazaj pa bolj tranzitno.

[emc]

Lepo da si še kdo vzame čas in strne doživetja v potopis.

Koliko časa bi potreboval za podoben ogled le Grčije?

Do tje in nazaj pa bolj tranzitno.

Za ogled in da se maš zravn tud mal lepo in da ga mal pihneš moraš nardit mal plana kaj bi rad videl.......ker za videt je pa vseposod ogromno......

15 dni si je pa le treba uzet...če ne se sam furaš, pol si pa zmatran, greš spat in spet furaš....

Letos smo prevozil Italijo, Sicilijo.....čli na Albanijo in čez Bosno domov....15 čudovitih dni :naughty:

O tem bom pa še kej napisal.

Popravljeno Januar 6, 2008. Popravil emc

[emc]

hočemo slike, hočemo slike :worship: :worship: :worship:

NO PA ŠE NEKAJ FOTK, DA BOMO LAŽJE ZDRŽALI DO POMLADI

[Vanga]

Zelo lepe fotke nimaš kaj kapo dol.Edino, če lahko predlagam bi bilo

še bolj pregledno, če bi ustvaril album iz teh prelepih fotografij, ker potem bi lahko še pod vsako

fotko mogoče kaj malega pokomentiral, tako bi za nas ko še nismo bili nikoli v takem svetu, bilo lažje ,

ker bi vedeli kaj je na fotki in kje točno ste bili. :worship: :worship: :worship: :worship:

[ZD€N€]

Zelo lepe fotke nimaš kaj kapo dol.Edino, če lahko predlagam bi bilo

še bolj pregledno, če bi ustvaril album iz teh prelepih fotografij, ker potem bi lahko še pod vsako

fotko mogoče kaj malega pokomentiral, tako bi za nas ko še nismo bili nikoli v takem svetu, bilo lažje ,

ker bi vedeli kaj je na fotki in kje točno ste bili. :worship: :worship: :worship: :worship:

zelo dober predlog VANGA :worship:

[motoristek]

Zelo lepe fotke nimaš kaj kapo dol.Edino, če lahko predlagam bi bilo

še bolj pregledno, če bi ustvaril album iz teh prelepih fotografij, ker potem bi lahko še pod vsako

fotko mogoče kaj malega pokomentiral, tako bi za nas ko še nismo bili nikoli v takem svetu, bilo lažje ,

ker bi vedeli kaj je na fotki in kje točno ste bili. :worship: :worship: :worship: :worship:

Tu ima več držav skupaj... :yea1:

[Port Folio]

Zakon :worship: :yea1: :yea1: :yea1:

še kkšno fotko v original velikosti :yea1:

[Ni3ous]

Full lepo!

EMC po slikah vidim da imaš Givi-Keyless kovčke. Jaz sem jih naročil, pa me zanima kako si zadovoljen z njimi? Majo res kake "fellerje", ker menda zaradi dvojnega zapiranja in s tem več sestavnih komponent ni tako trden.