Cestno črno sivo nabijanje in moraliziranje

[DAMI34]

Kljub vsem formulam, še vedno drži dejstvo, da ima povprečen avto daljšo zavorno pot kot motor in seveda polno naložen kamion daljšo kot avtomobil.

Formule so sicer fajna zadeva, in govorijo o idelanih pogojih, v resnici je pa tkole:

velika večina povprečnih avtomobilistov redkokdaj zavira na polno, ker tudi tega občutka nima. Le poglejte folk kako včasih zavira:

 

1. iz čiste navade se pred ovinkom dotaknejo zavor-ućinka nobenga, razn duševnega

2. na strmih klancih in pred ovinki dolgo časa narahlo držijo zavoro-ogrevajo zavore, učinka nobenga

3. medtem ko zavore, vsaj dobrih motorjev imajo takojšen, veliko bolj močan učinek in seveda tudi s tem povezan pojemek

in najbolj pomembno

4. kot motorist moraš biti skoncentriran, da reagiraš, predvsem v neprevidnih situacijah, kajti so modeli, ki zavirajo sredi ravne ceste brez veze, so modeli, ki zavirajo iz strahu, ko se mu približaš za rit....itd

[jokl66]

Poglej

 

F_n = sila normale, valda izračuna se = m x g

 

F_zaviranja  =čisto nekaj drugega - rezultanta vseh sil, ki npr. pritiskajo ploščice v zavorni disk

 

moj point je bil, da je pri šleperjih tudi ta sila mnogo večja kot pri os. avtomobilih, da se zaradi tega zdi, da zavirajo samo 3-4% slabše, kot si prvotno trdil

v bistvu pa zavirajo bistveno močnejše, da lahko toliko večjo maso ustavijo sorazmerno os. avtomobilom

 

če pa greš z enako silo zavirat 1 tono ali 2 tone težko vozilo, pa kar verjemi, da ne bosta imeli enake zavorne poti

torej še enkrat, ne strinjam se z tvojo izjavo "Zaviranje je zelo malo odvisno od mase vozila"

 

Stvari je treba brati v kontekstu debate.  "Zaviranje" v tem kontekstu ne pomeni sile v drobovju zavor, taksnih ali drugacnih, ampak sila, ki vozilu zmanjsuje hitrost. Trditev je bila, da ima motor krajso zavorno razdaljo zato, ker je lazji. To preprosto ni res.

 

Prvic: Fizika pokaze, da to ni res. Drugic: Meritve pokazejo, da so zavorne radalje motorjev primerljive z zavornimi razdaljami dobrih avtomobilov, pri cemer je masa motorja od oka 6x manjsa od mase avtomobila.  Meritve pokazejo se celo vec. Tudi med motorji imas lahko velike razlike med masami. Recimo Honda Valkyrie Tourer in Honda Rebel 250 imata razmerje mas 776:320, oziroma 2.4. Navkljub temu se Valkyrie ustavi 1 feet prej, kot Rebel.

 

F_zaviranja, kot si jo definiral, je sicer povezana s tem, ampak irelevantna za diskusijo. Ce bi imel dve kolesi z disk zavorami, pri cemer bi radij enega diska bil dvakrat vecji od radija drugega diska, bi bila na prvem disku potrebna pol manjsa F_zaviranja kot pri drugem, da bi dosegel isti pojemek vozila.

 

Jasno pa je, da ce z isto zavorno silo zaviras dve razlicno veliki masi, pride do razlik. Ampak poanta mojih postov je ravno to, da lahko N-krat tezje vozilo razvije N-krat vecjo zavorno silo. Ravno zato ves cas omenjam blokiranje zavor. Mislim, da se strinjamo, da lahko vsa sodobna vozila, motorji, avtomobili (verjetno tudi tovornjaki) zavrejo dovolj, da blokirajo kolesa, oziroma, da se vklopi ABS. V tem primeru, kot sem ze pokazal, ni razlik med zavornimi potmim ker je pri dvakrat tezjem vozilu gibalna kolicina sicer dvakrat vecja, ampak tudi maksimalna zavorna sila je dvakrat vecja in ta faktor 2 se pokrajsa.

[DAMI34]

Stvari je treba brati v kontekstu debate.  "Zaviranje" v tem kontekstu ne pomeni sile v drobovju zavor, taksnih ali drugacnih, ampak sila, ki vozilu zmanjsuje hitrost. Trditev je bila, da ima motor krajso zavorno razdaljo zato, ker je lazji. To preprosto ni res.

 

Prvic: Fizika pokaze, da to ni res. Drugic: Meritve pokazejo, da so zavorne radalje motorjev primerljive z zavornimi razdaljami dobrih avtomobilov, pri cemer je masa motorja od oka 6x manjsa od mase avtomobila.  Meritve pokazejo se celo vec. Tudi med motorji imas lahko velike razlike med masami. Recimo Honda Valkyrie Tourer in Honda Rebel 250 imata razmerje mas 776:320, oziroma 2.4. Navkljub temu se Valkyrie ustavi 1 feet prej, kot Rebel.

 

F_zaviranja, kot si jo definiral, je sicer povezana s tem, ampak irelevantna za diskusijo. Ce bi imel dve kolesi z disk zavorami, pri cemer bi radij enega diska bil dvakrat vecji od radija drugega diska, bi bila na prvem disku potrebna pol manjsa F_zaviranja kot pri drugem, da bi dosegel isti pojemek vozila.

 

Jasno pa je, da ce z isto zavorno silo zaviras dve razlicno veliki masi, pride do razlik. Ampak poanta mojih postov je ravno to, da lahko N-krat tezje vozilo razvije N-krat vecjo zavorno silo. Ravno zato ves cas omenjam blokiranje zavor. Mislim, da se strinjamo, da lahko vsa sodobna vozila, motorji, avtomobili (verjetno tudi tovornjaki) zavrejo dovolj, da blokirajo kolesa, oziroma, da se vklopi ABS. V tem primeru, kot sem ze pokazal, ni razlik med zavornimi potmim ker je pri dvakrat tezjem vozilu gibalna kolicina sicer dvakrat vecja, ampak tudi maksimalna zavorna sila je dvakrat vecja in ta faktor 2 se pokrajsa.

Maximalno silo zaviranja  in s tem tudi maso,moraš še prenesti na tla, tu upoštevaj naležno površino, ki deluje na tla, maso vozila,  koeficient trenja (leplenja) pri različnih gumah itd itd

Na koncu pridemo do tega, da brez testov ne gre. Glede na to da trdiš, da masa nima vpliva na zavorno razdaljo, zakaj se razlika med motorjem in avtom poveča, ko se poveča hitrost? (glede na teste, ne izračune)

 

če pa čisto po kavbojsko poenostavim: moped ima za svojo težo, dokaj boljšo zavorno silo

Popravljeno Junij 30, 2014. Popravil DAMI34

[jokl66]

Maximalno silo zaviranja  in s tem tudi maso,moraš še prenesti na tla, tu upoštevaj naležno površino, ki deluje na tla, maso vozila,  koeficient trenja (leplenja) pri različnih gumah itd itd

Na koncu pridemo do tega, da brez testov ne gre. Glede na to da trdiš, da masa nima vpliva na zavorno razdaljo, zakaj se razlika med motorjem in avtom poveča, ko se poveča hitrost? (glede na teste, ne izračune)

 

če pa čisto po kavbojsko poenostavim: moped ima za svojo težo, dokaj boljšo zavorno silo

 

Nalezna povrsina, oblika profila gum, dejanski koeficient trenja, stanje podlage (asfalt, beton,...) je vse "vgrajeno" v koficient trenja v enacbi F_t=k*F_n. Ta enacba pove natanko to, o cemer ti sprasujes: koliksno najvecjo silo zaviranja lahko preneses na tla. Masa vozila pa se pozna v F_n.

 

Zakaj se razlika poveca je menda jasno, pa ne rabis nobene kunstne razlage, samo dejstvo, da je zavorna pot enaka d=v²/(2*k*g). Ce je efektivni koeficient trenja za eno vozilo vecji, kot za drugo, se bo z vecanjem hitrosti kvadratno vecala tudi razlika v zavornih razdaljah.

 

Pa postavim kontravprasanje: Ce masa vpliva na zavorno razdaljo, kako razlozis dejstvo (glede na teste, ne izracune):

- da se 6x tezji avto ustavi na krajsi razdalji, kot vecina motorjev in

- da ima motor, ki je 2.4x tezji od drugega motorja, malenkost krajso zavorno razdaljo?

[DAMI34]

Nalezna povrsina, oblika profila gum, dejanski koeficient trenja, stanje podlage (asfalt, beton,.. .) je vse "vgrajeno" v koficient trenja v enacbi F_t=k*F_n. Ta enacba pove natanko to, o cemer ti sprasujes: koliksno najvecjo silo zaviranja lahko preneses na tla. Masa vozila pa se pozna v F_n.

 

Zakaj se razlika poveca je menda jasno, pa ne rabis nobene kunstne razlage, samo dejstvo, da je zavorna pot enaka d=v²/(2*k*g). Ce je efektivni koeficient trenja za eno vozilo vecji, kot za drugo, se bo z vecanjem hitrosti kvadratno vecala tudi razlika v zavornih razdaljah.

 

Pa postavim kontravprasanje: Ce masa vpliva na zavorno razdaljo, kako razlozis dejstvo (glede na teste, ne izracune):

- da se 6x tezji avto ustavi na krajsi razdalji, kot vecina motorjev in

- da ima motor, ki je 2.4x tezji od drugega motorja, malenkost krajso zavorno razdaljo?

Točno to kar trdim, pri povprečnem avtomobilu in povprečnem motorju (podatki so sicer zelo stari 2008, takrat je malo motorjev imelo ABS) je še vedno krajša razdalja pri motorjih. In vse je vloga kvalitete zavor, te so pa pri motorjih precej boljše kot pri avtomobilih (gledano na maso, ki jo morajo ustaviti), in prav zaradi tega, ker ima motor manjšo maso, učinkoviteje opravljajo svoje delo.

Naj postavim kontravprašanje:

zakaj potem Avstralski kamioni z več prikolicami "road train" potrebujejo skoraj 1,5km da se ustavijo? Menim, da masa tukaj igra vlogo, kajti zavore so enake kot pri ostalih kamionih, ki vlečejo samo eno prikolico. Prav tako ima vsaka prikolica svoje zavore. 

 

Sicer si si pa sam odgovoril, če je masa vozila vgrajena v formulo, (ti praviš da je to F_n)

_{se pravi igra vlogo, mar ne?}

[Ervin93]

Nehite s temi enacbami ze tko mam pouno glavo faxa.

Zmenmo se in gremo prakticno sprobat!

[DAMI34]

Ne sej ma dokaj prav, masa ne igra bistvene vlogo, ma na koncu jo vseeno igra. Dovolj, da si predstavljaš sebe samega na motorju, potem pa še sopotnika in vs kufre.......je zavorna razdalja mnogo daljša. 

Se pa strinjam z njim v toliko, da imajo težja vozila bolj močne zavore, da uspejo ustaviti........pizda, spet bom reku....vso maso

 

 

pa še mal formul:

 

When a car is moving, it has Kinetic Energy. 

Kinetic Energy = 0.5 * mass * velocity^2 

Suppose that the car takes a distance "d" to stop, and that the brakes exert a stopping force "F" 

Work done by this force to stop the car = force * distance 

= F * d 

The Kinetic Energy is equal to the work done to stop. 

So F * d = 0.5 * mass * velocity^2 

Distance to stop, d = 0.5 * mass * velocity^2 / F 

We can now see how the distance to stop is affected by the other quantities:- 

If you can e.g. double the braking force, the stopping distance halves, if the others do not change. 

If you can make the car lighter, e.g. halve its mass, the stopping distance halves, if the others do not change. 

However, if you halve your speed, the stopping distance becomes one quarter ( half squared), if others do not chenge. 

Speed , or lack of it, is very important. ( since velocity is squared here.) 

If you travel 2 times faster (double the speed), then you take 4 ( 2 squared) the distance to stop. 

3 times faster, and its 9 times further, etc. 

The "easiest" way to cut down your stopping distance is to slow down.

Popravljeno Junij 30, 2014. Popravil DAMI34

[Whiskey]

Dami 34: zakaj potem Avstralski kamioni z več prikolicami "road train" potrebujejo skoraj 1,5km da se ustavijo?

 

Mogoče, ker jih vleče GSA

Popravljeno Junij 30, 2014. Popravil Whiskey

[jokl66]

Točno to kar trdim, pri povprečnem avtomobilu in povprečnem motorju (podatki so sicer zelo stari 2008, takrat je malo motorjev imelo ABS) je še vedno krajša razdalja pri motorjih. In vse je vloga kvalitete zavor, te so pa pri motorjih precej boljše kot pri avtomobilih (gledano na maso, ki jo morajo ustaviti), in prav zaradi tega, ker ima motor manjšo maso, učinkoviteje opravljajo svoje delo.

Naj postavim kontravprašanje:

zakaj potem Avstralski kamioni z več prikolicami "road train" potrebujejo skoraj 1,5km da se ustavijo? Menim, da masa tukaj igra vlogo, kajti zavore so enake kot pri ostalih kamionih, ki vlečejo samo eno prikolico. Prav tako ima vsaka prikolica svoje zavore. 

 

Sicer si si pa sam odgovoril, če je masa vozila vgrajena v formulo, (ti praviš da je to F_n)

_{se pravi igra vlogo, mar ne?}

 

Od kje ti stevilka 1.5km? Da nisi zamesal z navadnimi vlaki:

 

 

Nekaj prvih zadetkov z Google-a kaze namrec popolnoma drugacno sliko:

 

http://www.pfes.nt.gov.au/Media-Centre/eDrum/eDrumArchive/2012/Road-train-training.aspx: “The braking distance of a loaded road train is about 70 metres if the vehicle is travelling at 60 kilometres per hour.  That distance increases to 170 metres when the speed is 90 Kph.

 

http://www.tmr.qld.gov.au/Safety/Driver-guide/Sharing-the-road-with-other-road-users/Heavy-vehicles.aspx:

Vehicle Speed Stopping distance (metres)   Car Truck   60km/h 73 83  70km/h 91 105  80km/h 111 130  90km/h 133 156 100km/h 157 185

 

Kvaliteta zavor je irelevantna, ce lahko zablokirajo kolesa. Pri enem vozilu moras bolj pritisniti na pedal/rocko, pri drugem manj, da to dosezes. Ampak ce lahko blokiras kolesa, si na vsakem vozilu ze mimo najvecje ucinkovitosti zaviranja (koeficient trenja je pri drsenju koles manjsi, kot pri vrtenju le-teh). Takrat nima veze ali so to disk zavore, bobnaste, vazno je, da lahko prides v obmocje maksimalnega zaviranja.

 

In jasno, masa igra vlogo, nikdar nisem rekel, da ne. To kar pravim je, da sta efekta mase dva.

- Poveca se gibalna kolicina (in kineticna energija), s tem pa sila, ki je potrebna, da v isti razdalji ustavis vozilo. Dvakrat tezje vozilo, dvakrat vecjo silo rabis.

- Hkrati se poveca maksimalna zavorna sila med kolesi in tlemi. Dvakrat tezje vozilo pritiska dvakrat bolj na tla, zato je tudi maksimalna zavorna sila dvakrat vecja.

Obe kolicini pa se povecata za natanko isti faktor, zato je zavorna razdalja pri maksimalnem zaviranju ista ne glede na maso vozila.

 

Se vedno nisi odgovoril: Kako lahko imata dva motorja, od katerih je en 2.4x tezji od drugega, skoraj identicni zavorni razdalji, ce je zavorna razdalja odvisna od mase?

[DAMI34]

Se strinjam. (za australian road train sem se pa res zmotil-še vedno je pa razdalja večja kot pri povprečnih kamionih)

 

odgovor na vprašanje:

2x težji motor mora imeti 2x boljše zavore, da uspe ustaviti-s predpostavko da oba hkrati zavirata maximalno .

 

tvoja izjava: Obe kolicini pa se povecata za natanko isti faktor, zato je zavorna razdalja pri maksimalnem zaviranju ista ne glede na maso vozila- velja samo za idealne pogoje

Kdaj pa vozilo preide iz točke leplenja v točko drsenja (takrat se zavorna pot podaljša in zaviranje ni več optimalno) je odvisno še od marsičesa: podlage, stične površine in tipa gum itd itd

Zato je razen s testi težko opredeliti koliko bo katero vozilo rabilo za popolno ustavitev. Dejstvo je pa še vedno enako. Maso je potrebno ustaviti, iz tega pa izhaja (v kolikor so vse ostale spremenljivke enake) potrebuješ pri motorju precej manjšo silo. 

 

če pa govoriva o kvaliteti zavor, ti si pisal idelane pogoje v resnici so pa velike razlike, kdaj vozilo (koliko metrov prevozi) doseže maximalno zaviranje. Že pri motorjih se pozna razlika, kaj šele če bi imel bobnaste zavore.

[Kmet2]

Zato ker ima en neprimerno boljše zavore kot drug..........samo špekuliram :grim

[maus]

preden bi vse to preračunu se zihr zaletim ... raje zaviram z občutkom

 

:krneki:

[Efendi]

Džizs, tolk matematike. pa še vedno ostane n dejavnikov, ki vplivajo na dejansko zavorno pot...

 

Maus ma prou.

[Kmet2]

Ja sej Kawam ne preostane drugega kot občutek......

[DAMI34]

Ja sej Kawam ne preostane drugega kot občutek......

abčutki so itak bažanski

[jokl66]

Se strinjam. (za australian road train sem se pa res zmotil-še vedno je pa razdalja večja kot pri povprečnih kamionih)

 

odgovor na vprašanje:

2x težji motor mora imeti 2x boljše zavore, da uspe ustaviti-s predpostavko da oba hkrati zavirata maximalno .

 

Se pravi, ce ima tezje vozilo dovolj dobre zavore, je zavorna pot neodvisna od mase. Hvala, to je to, kar ze vas cas trdim.

 

tvoja izjava: Obe kolicini pa se povecata za natanko isti faktor, zato je zavorna razdalja pri maksimalnem zaviranju ista ne glede na maso vozila- velja samo za idealne pogoje.

 

To, da se obe kolicini povecata za isti faktor, ni stvar debate in/ali mnenj, temvec osnovna, nekaj 100 let stara fizika. Ce tega ne razumes, potem se res nimamo kaj pogovarjati.

 

Kdaj pa vozilo preide iz točke leplenja v točko drsenja (takrat se zavorna pot podaljša in zaviranje ni več optimalno) je odvisno še od marsičesa: podlage, stične površine in tipa gum itd itd

Zato je razen s testi težko opredeliti koliko bo katero vozilo rabilo za popolno ustavitev. Dejstvo je pa še vedno enako. Maso je potrebno ustaviti, iz tega pa izhaja (v kolikor so vse ostale spremenljivke enake) potrebuješ pri motorju precej manjšo silo. 

 

če pa govoriva o kvaliteti zavor, ti si pisal idelane pogoje v resnici so pa velike razlike, kdaj vozilo (koliko metrov prevozi) doseže maximalno zaviranje. Že pri motorjih se pozna razlika, kaj šele če bi imel bobnaste zavore.

 

In tu se priblizujes razumevanju "problema". Pri zavornih razdaljah ne gre za maso, ki jo moras ustaviti, ampak so pomembni detajli zavor, gum,...

 

Predlagam, da si preberes stran http://www.msgroup.org/Tip.aspx?Num=125 z Motorcycle Safety Site, kjer je precej nazorno razlozeno zakaj je masa nepomembna. Avtor clanka je med drugim tudi sodni izvedenec za prometne nesrece.

 

Lahko pa naredis tudi zelo preprost poskus: Vzemi dve litrski steklenici, eno napolni z vodo, drugo pa ne. Steklenica ima maso manjso od 1kg, zato bo razmerje mas najmanj 1:2. Postavi steklenici eno zraven druge na neko povrsino, vzemi ravnilo ali kaj podobnega in potisni steklenici po povrsini dovolj hitro (seveda s cim bolj enakima hitrostima), da se zadrsata in ustavita. Je jasno, da ta poskus ponazarja zavorni poti dveh razlicno tezkih vozil, katerih kolesa blokirata?

 

Ce je, ti vnaprej povem kaj se bo zgodilo: obe steklenici se bosta ustavili na priblizno isti tocki. Po tvoji teoriji pa bi se polna steklenica odpeljala najmanj 2x dalj.

 

Ce steklenici postavis na drugacno povrsino, bo seveda razdalja drugacna. In to ustreza drugim gumam/asfaltu/temperaturi. Ampak steklenici se bosta se vedno ustavili na priblizno isti tocki.

 

Bos naredil in porocal?

[DAMI34]

Se pravi, ce ima tezje vozilo dovolj dobre zavore, je zavorna pot neodvisna od mase. Hvala, to je to, kar ze vas cas trdim.

 

 

To, da se obe kolicini povecata za isti faktor, ni stvar debate in/ali mnenj, temvec osnovna, nekaj 100 let stara fizika. Ce tega ne razumes, potem se res nimamo kaj pogovarjati.

 

 

In tu se priblizujes razumevanju "problema". Pri zavornih razdaljah ne gre za maso, ki jo moras ustaviti, ampak so pomembni detajli zavor, gum,...

 

 

Je in ni prav kar si napisal. 

Po tvojem vozilo ki ima abs-dejva reč da je to kombi z lastno maso 1700kg ustavi enako hitro kot polno naložen 3.500kg, kajti vsakokrat lahko zavira maximalno in to je ko se vklopi ABS.

Iz iskušenj ti povem, da ne bo držalo. Kajti prazno vozilo, rabi manj časa da doseže maximalno zaviranje, polno pa več časa, nadalje, zavorna pot je daljša, ker so gume enake v obeh primerih.

V osnovi in v fiziki imaš prav, ne upoštevaš pa drugih spremenljivk, ki vplivajo na zavorno pot. Če bi vse tvoje informacije držale, bi vsa vozila, ki lahko zavirajo z ABS ustavljala na isti razdalji, kar pa ne drži.

Da ima masa vpliv, vpliva tudi na gibalni moment, da lahko  2xtežjo maso ustaviš moraš imeti tudi drugačno (večjo) stično površino s cesto. Kajti v nasprotnem bi lahko Porshe z istimi zavorami ustavil tudi če bi imel nameščene gume od spačka. In tu se strinjam, pri zaviranju ne gre samo za maso, Ampak so pomembni tudi drugi detajli, da pa so pomembni drugi detajli je pa kriva spremenljivka in to je MASA.

 

tvoj poiskus ima napako: blokiranje zavor ni več optimalna zavorna pot, ker je leplenje prešlo v drsenje in je razdalja mnogo daljša.

[DAMI34]

Sicer pa: ti meni o hruškah, js teb o jabolkih, zaključva počas, da se drugim nau zmešalo

al pa se preseliva sem:

http://www.motosvet.com/tabla/topic/20603-zavorna-pot/page-3

Popravljeno Julij 2, 2014. Popravil DAMI34

[Kmet2]

Men se je zmešal

[DAMI34]

Men se je zmešal

ti si samo pretresen, ne pa zmešan

[thumper]

Men se je zmešal

ma ne no ...ni se ti ... sam tablete popustijo pa se vrneš v prvotno stanje  :grim ..pa moram priznat da si bil full čudn dokler so še držale ...  . potolaž se nisi edin nas je še dost tukej okol ...

[thumper]

Na cesti so pa navkljub vsem tem vajam prevladali refleksi USTAVI!!! in zato sem zablokiral kolo. Vsa ostalo je bilo ok: gume Pirelli Angel GT z 11000km in dovolj profila, dobro ogrete, tlak preverjen preden sem se odpeljal,... Mogoce bi jo na kaksnem drugem motorju se odnesel, Honda Hornet 900 pa je znana po tresenju balance, se posebej ce imas kufer... (glej temo o tem motorju).Ze pred nesreco sem razlagal, da mi je ta motor idealen, razen tega, da nima ABSa. No, sedaj ni vec dileme. Motor je menda itak dovolj razsut, da je z njim konec, naslednjega pa sploh ne pogledam, ce nima ABSa.

 

S kakšnim motorjem pa si imel nezgodo?

snecer dej pojdi že enkrat k okulistu  ...

[Natko78]

Ko sem šel včeraj po isti poti je bilo na tem ovinku za eno karolo peska. Tud kolotečen ni bilo da bi varno zapeljal čez. Na srečo sem pesek pravi čas opazil in da z nadsprotne smeri ni bilo vozil. Sem se pa takoj vprašal, ker je ta pesek tam že par dni (če se prav spomnim so bankine urejali v sredo), če bo moral kdo prej pasti, da bodo to pometli. Na žalost je morala oseba umreti, da so se spomnili ovinek pomesti in za nekatere nesposobne voznike osebnih vozil so celo postavili znak, da ne morejo več sekati preko bankine in nanašati pesek na vozišče. Žalostno. Zopet pa bo pisalo neprimerna hitrost, kar pa je za motorista že čim se sprednje kolo začne vrteti.

Vozniki, ki pa redno sekate preko bankin in nanašate po nepotrebnem pesek na cestišče se pa malo zamislite. Zaradi tega lahko nekdo izgubi življenje.

RIP

[Hornet]

Ogromno voznikov vozi po bankinah. Enostavno bi z zakonom prepovedal dosipavanja peska na desne ovinke!!! Pa naj avtomobilisti kdaj nasekajo kakšno gumo in jih potegne s ceste.

[Andrejcer]

Ogromno voznikov vozi po bankinah. Enostavno bi z zakonom prepovedal dosipavanja peska na desne ovinke!!! Pa naj avtomobilisti kdaj nasekajo kakšno gumo in jih potegne s ceste.

Desne ovinke... misliš obojesmerno ali kako? Potem to pomeni leve ovinke tudi saj se vozimo v obe smeri.

Bom tako povedal... nikomur ni mar, dokler se lahko izgovarjajo na prilagoditev hitrosti glede na razmere na cesti. Trenutno pa to pomeni, da je motoristom prepovedana vožnja, saj je cesto zamenjala PČENICA!!!!