[vedež] Zgodovina znamke TOMOS

[igralec]

Ja, spet sem jaz in tokrat z malo krajšim vedežem o našem Tomosu...

Po 2. svetovni vojni je bil Kras potreben nove industrije, predlagali so proizvodnjo motornih koles, ki je začenjala cveteti. O tem je bilo precej dvomov, a leta 1954 je bil v Sežani končno podpisan sklep o ustanovitvi tovarne motornih koles. Oktobra istega leta, po rešitvi usode Cone B Tržaškega ozemlja, je padla odločitev odločitev, da bo tovarna zgrajena v Kopru, središču primorske industrije in se bo imenovala TOvarna MOtornih koles Sežana.

Prvi direktor je postal Franc Pečar je podpisal licenčno pogodbo z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch, ki se je izkazala za primernega partnerja za prihodnost Tomosa. Puch je omogočal ugodne licenčne pogoje za osamosvojitev Tomosa. Konec leta so bili urejeni že zasilni prostori, v začetku leta pa se je začela proizvodnja motornih koles. Pravo tovarniško halo so zaradi komplikacij gradili do leta 1959, uradno jo je pa odprl predsednik SFRJ Josip Broz Tito.

Prvi motor, sestavljen v Tomosu, je bil Puch SG 250. Leta 1955 je bilo sestavljenih že 137 motorjev, 124 skuterjev RL 125 in točno 100 mopedov. Leto kasneje je bilo prodanih več kot 1000 mopedov in nekaj čez 600 skuterjev. Tomos se je posvetil razvoju lastnih serijskih modelov.

Puch SG 250

Konec petdesetih let so iz Pucha MS50 nastale številne različice, s skupnim imenom Colibri. Prvi Colibri je imel oznako VS 50, izpeljanke pa so dobil še številko 01 do 013. Modele so tudi prilagajali za tuja tržišča; leta 1959 so izvozili večje število Colibrijev na Švedsko. Pri nas najuspešneje prodajan moped je bil Colibri T12, ki se je začel prodajati leta 1961.

Colibri skuter

Tržne raziskave so pokazale, da zanimanje za večja motorna kolesa upada, zato so se pri Tomosu odločili, da se bodo posvetili prodaji dvotaktnih mopedov. Šestedeseta leta in tudi sedemdeseta so postala najbolj ploden del obstanka Tomosa. Na prelomu v 70. leta so začeli izdelovati Avtomatike, prvi je imel oznako A1. Leta 1973 je prišel njegov naslednjih, avtomatik A3, ki je že imel nov okvir, ki je bil izdela v tovarni in ne pri Puchu. Naši mopedi so se začeli razlikovati od Puchovih tudi na zunaj.

Prvi avtomatik

V 70. letih se je močno povečal standard življenja, zato je bilo več mlajših kupcev mopedov. Ti so kazali veliko zanimanja za avtomatike A-OS, A-ON in APN. Serija APN je bila deležna prec dodatkov, kot je sedež z naslonjalom za hrbet, visoko krmilo, stranske torbe in veliko kromiranih delov. Colibri 14V je bil prvi, ki je imel vgrajen motor, ki so ga skonstruirali sami pri Tomosu. Proti koncu sedemdesetih je bil poslan na trg Colibri 15, ki je po moči motorja skoraj sodil med motorna kolesa in ne več mopede.

Najmočnejši Colibri

APN 4

V 80. letih je Tomos posodobil celoten program dvokolestnih vozil, posebno pozornost pa so namenili zmanjšanju hrupnosti in škodljivih snovi v izpuhu in tudi položaju voznika med vožnjo. V tem desetletju je Tomos zopet postal konkurenčen svetovnim izdelovalcem, začelo pa se je z znanim modelom APN6 leta 1981. Novo generacijo motornih koles pa je leta 1985 najavil model BT-50, ki je kot prvi Tomosov izdelek imel smerne kazalce in lita platišča.

Športni BT50

Na osnovi tega modela je bil izdelan ATX 50C, ki je bil namenjen bolj terenski vožnji. V proizvodnem programu dvokolesnih vozil Tomos za leto 1998 zasledimo poleg Avtomatikov A3 (različnih izvedb in imen) tudi ATX 50 C, dve izvedbi APN 6, novi Colibri in TX 5 (moped za otroke v kros izvedbi). Programu se je pridružil še novi moped Flexer z omejitvijo končne hitrosti pri 25 km/h ali 45 km/h in skuter TSR50.

ATX 50C

Skuter TSR 50

Leta 1998 je Tomos postal del Holdinga Hidria. Po manjši reogranizaciji so kaj hitro dosegli večjo produktivnost in Tomos je postal stabilno podjetje s privlačnim programom, čvrsto organizacijsko strukturo, velikim kadrovskim potencialom in jasno vizijo za prihodnost.

Tomos je od samih začetkov namenjal veliko pozornosti dirkalnim motorjev, saj so dirke več kot stoletje veljale za najboljši način promoviranja svojih izdelkov in njihove kakovosti. Tomos je največje dirkalne uspehe dosegel s 50 kubičnimi dirkalnimi motorji.

Vse se je začelo leta 1956, ko je Tomos oblikoval svojo ekipo dirkačev, ki se je istega leta udeležila mednarodne dirke v Leningradu in zmagala v razredu 125 in 250 kubičnih centimetrov.Tri leta kasneje so na Tomosovo pobudo uvedli še 50 kubični razred, katerega pionir je bil dirkalni Tomos Colibri, ki je na dirki v Portorožu zmagal s povprečno hitrostjo 93 km/h. Leto kasneje je Tomosov moped ponovno zmagal na dirki v Portorožu.

Leta 1960 je Tomos prvič sodeloval na dirki v tujini, na dirki Moto-Cup na Hockenheimu, ki je bila odprta le za nemške dirkače. Heinrich Rosenbuch je na Tomosovem Colibriju Special gladko zmagal. Naslednje leto je ta dirka že postala nacionalna in udeležili so se je tudi naši dirkači. Tudi na tej dirki je leta 1961 zmagal Tomosov dirkalni moped D-5, ki ga je vozil Miro Zelnik. Izdelani so bili štirje modeli mopeda D-5, ki je imel pet prestav in je dosegal hitrosti do 130km/h. Moč motorja je bila 8 konjskih moči pri 12.000 vrtljajih, tehtal pa je le 52 kilogramov.

D-5 je leta 1964 doživel številne spremembe videza, bil je pa tudi krepko posodobljen. Leta 1964 je Tomos z izboljšano različico osvojil naslov državnega prvaka Nizozemske, 1965 pa še naslov prvaka Švedske.

Mednarodna motociklistična zveza je za sezono 1969 omejila najmanjšo dovoljeno težo dirkalnih motornih koles na 60 kg in največje število prestav na 6 prestav. Tomos se je na to odzval z izdelavo dirkalnika D-6-S, s katerim je Italijanski voznik Gilberto Parlotti leta 1969 in 1970 osvojil italijansko državno prvenstvo. D-6 je bil tudi izdelan v štirih enotah, s šestmimi prestavami, štirinajstimi konjskimi močmi pri 13.500 obratih in skupno težo 55 kilogramih je zlahka dosegel hitrost 160km/h.

Leta 1975 je Tomosu odvzel naslov nemški Kreidler in Tomos je za nekja let začel razvijati specialke. Specialke so iz leta v leto izpopolnjevali, GP 79, pa je na testiranjih na letališču Grobnik dosegel najvišjo hitrost okoli 204 km/h, a ga zaradi izboljšav, ki po predpisih niso bile veljavne, na dirkah niso smeli uporabiti.

Leta 1982 je dirkač Zdravko Matulja z novim dirkalnim strojem DM GP osvojil naslov evropskega prvaka v razredu do 50 cm3. V tem obdobju se je tovarna uradno že umaknila s tekmovanj, vendar je v sezonah 1982 in1983 finančno in materialno še podpirala dirkača Matuljo. Sezona 1983 je bila tudi zadnja, ko je na dirkah za svetovno prvenstvo motornih koles sodeloval razred s prostornino motorja do 50 cm3.

DM GP je imel šest prestav in je z 18 konjskimi močmi pri 16.000 obratih dosegal hitrosti do 160 km/h. Teža motorja ni znana...

Kot zanimivost lahko povem, da je model D9, k ije bil izdelan leta 1965 v šestih komadih imel kar 9 prestav, 39 kilogramov suhe teže in je z 11 konjskimi močmi pri 14.000obratih dosegal hitrosti do 150km/h. S tem motorjem je bil osvojen naslov državnga prvaka Jugoslavije leta 1965, 1966 in 1967.

[kocka]

Tomos ni več uno kar je bil :cry:

[Brrrm]

Ni več tisto, kar je bil, vendar še je. Obstaja.

Velika množica priznanih motociklističnih tvrdk iz razvitega sveta je v prejšnjem stoletju vzniknila, zažarela in ugasnila.

:D

[cypena]

bi bilo fajn eno tako mašinco dobit za na apn :D :D

[vrho1679]

Mater, že dolgo imam željo peljati eno TOMOSovo specialko.

[dane]

Ja, spet sem jaz in tokrat z malo krajšim vedežem o našem Tomosu...

A mogoče lahko prideš še do slike oziroma podatkov o Tomosu 175.

Razstavili so ga ne vem katerega leta na GR v Ljubljani spomnim se, da je bil pobarvan svetlozeleno in je imel dva valja. Nikoli pa ga niso začeli izdelovati :?: :?: :( :? :!: :!: . Verjetno je bil takrat preveč snobističen :shock: oziroma predober za delavsko rajo Juge pa je oblast rekla njet :twisted: .

dane

[Brrrm]

V letih 1979 in 1980 sem 11 mesecev delal v Tomosu.

Načrti in prototipni kosi dvovaljnega agregata so ležali po okenskih policah, prave volje in verjetno tudi denarja pa ni bilo.

Jaz prišel v službo 1. junija.

Ob polletnem obračunu izkazali zgubo, prej pa že nekaj časa frizirali obračune in ode moj regres, s katerim sem si mislil kupiti jadralno desko. Ta regres jim še sedaj zamerim.

Takrat so mopedi šli tako dobro v denar, da se jim česa resnega enostavno ni ljubilo in niti ne izplačalo narediti. Tisti dvovaljnik je bil bolj ideja enega ali pa skupinice, ki pa ni imel (niso imeli) dovolj moči, da bi ga potisnili skozi razvojno proizvodni postopek.

[moped]

Enkrat sem videl slike 175-ke, in zgledalo je zelo dobro, sploh za tiste čase. Bili sta dve verziji, sport in turing, obe pa v naked varianti. Če se prav spomnim sta se razlikovala v zavorah, lite/ špice feltne, sedežu... Zadeva je bila dvovaljna, cilindri pa so zgledali približno tako, kot če bi dal skupaj dva elektronika 90. Končna hitrost naj bi bila nekje 140.

[igralec]

http://twowheelers.tripod.com/MHistory.html

pa klik na History and development

imajo direktno linkanje blokirano... sem pozabil :roll:

[king4ever]

Naj rece kdo kaj hoce, samo za mene je tomosova masina ena na prvem mestu po vzdrzljivosti med dvotaktasi. Kaj vse se je pri nas pocelo z temi masinami, pa ni in ni crknila. Skratka, za tiste case ena A masina, pa se pili so tomosovi mopedi malo proti danasnjim skuterjem.

[marijan]

upam, da njihova razvojna služba razmišlja še o čem drugem ne samo o mopedih.

[Leteči]

Tomos je zakon,pa verjetno je večina od vas začela prve motoristične korake ravno na tomosovih mopedih.

Sploh 14 je bila neuničljiva.Jaz sem jo vozil par let po vseh možnih ridah,z njo skakal ter probal tudi ali gre naprej če je motor pod vodo, pa je šlo (res da lepar deset metrov)

TOMOS je zakon!

LP

LEteči

[Leteči]

Pa še to.

V časih ko je Tomos bil aktiven na dirkah, so okoli njihovih motorjev hodili tudi ljudje iz danes svetovno znanih tovarn motornih koles in si ogledovali in kopirali rešitve ki so jih uporabili Tomosovi inženirji.

To pa tudi nekaj pove.

Jaz verjamem da če ne bi pri tomosu malce zaspali in se lotili izdelave motornih koles večje kubature bi bili lahko danes huda konkurenca kakemu svetovnemu proizvajalcu.

Sicer pa niso bili dobri le na področju motorjev ampak so izdelovali tudi odlične izvenkrmne motorje za čolne.Tomosova 18 je še danes zelo iskan motor.

LP

LEteči

[HHV]

Vse te Tomosove mopete si lahko ogledate v muzeju v Bistri pri Vrhniki. Poleg ostalih muzejev v sklopu TMS v gradu Bistra. Je prav zanimivo si vse to ogledat, samo se splača si vzeti dovolj časa. Pa še furca do tja je lahko prav fletna na kakšno lepo sončno soboto. Poleg samih mašinc se da videti tudi reklame, ki so jih včasih vrteli na TV. Za namejat, kakšen pogled v zgodovino.

LP HHV

[RAN]

... in ode moj regres, s katerim sem si mislil kupiti jadralno desko. Ta regres jim še sedaj zamerim.

Sedaj bi lahko bil rezervist v našem jurišnem oddelku surfarjev za obrambo slovenskega morja, tako ti pa ni treba.

Če bo šel TOMOS kdaj v franže, boš prijavil regres in obresti v stečajno maso.

:twisted: :wink:

[klimbra]

Dokaz,da so trpežni je vsakoletni izlet skupinice fanatikov,ki s starimi tomosi potujejo na morje.

Pa še en.....moj avtomatic je star že......20+x let.....pa kar dela,pa dela,pa dela...... :shock: :shock: :shock:

[Pervy]

vse kar vas zanima je na: www.tomos.si

imajo dobro inter. stran, pohvalno :P

[spidy]

Dokler imamo tovarna denar ga veliko posveča poskosum, laboratorijem, desginerjem,... Ko pa denarja enkrat primanjkuje pa najprej ti oddelki ostanejo brez kapitala, taka je bila zgodba v tomosu. Tomos je danes na zelo dobri poti, prihajajo novi modeli,... Morate vedeti da je tomos najboj prodajan moped na Nizozemskem in na Floridi. To nam tudi da nekaj misliti. Poleg tega sem pa na Intermontu vidu enga proizvajaca ki je imel čiste kopije tomosovega avtomatika, zanimivo :?: :idea:

[speed]

Ni ga čez APN 6 S. Je satra že 9 let zdej sem zamenu cilinder pa bat in laufa spet tako kot mora.