Črna Gora in kava v Albaniji

[jezst]

Ponedeljek, 27.7.2009

Ljubljana - Vinica - Bosiljevo - AC - Ploče - Dubrovnik - Kotor

Torek

Počitek (plaža Jaz)

Sreda

Kotor - Njeguši - Lovčen - Cetinje - Rijeka Crnojevića - Virpazar - Petrovac - Sv. Stefan (kopanje) - Kotor

Četrtek

Kotor - Budva - Bar - Ulcinj - Skadar (zanimiv enosmerni most) - Lezhe - in nazaj v Kotor

Petek

Pauza (po Boki Kotarski)

Sobota

Kotor - Budva - Bar - Podgorica - Kolašin - Mojkovac - Bistrica - Mojkovac - Kolašin - Podgorica - Cetinje - Budva - Kotor

Nedelja

Kotor - Risan - (fantastična prazna nedograjena cesta) Han - Nikšič - in nazaj

Ponedeljek

Počitek (plaža Jaz)

Torek

Kotor - Dubrovnik (zajtrk) - Ploče - Zagreb (kosilo v Fort Apache (daleč najboljši zrezki v Evropi)) - Ljubljana

3000 km

Popravljeno Avgust 5, 2009. Popravil jezst

[moto rider]

Dober potopis! .)

[alkatraz]

Dober potopis! .)

...vožnje al hrane

[moto rider]

Zanimiva fura je tole, zanimiva! Pa če kaj napiše, ali pa nič.

Vredno reprize!

[MartinKR]

Za vse, ki jih zanima, kako sva se imela 10 dni z motorjem: SLO-HR-ČG-BIH-SLO

Bilo je NEPOZABNO!!!

http://apl.logos.si/agens/Mototour-2009.pdf

[jezst]

update:

Ponedeljek, 27.7.2009

Ljubljana - Vinica - Bosiljevo - AC - Ploče - Dubrovnik – Kotor

Zjutraj se odpravim na pot in na križišču pozabim, da imam gor tudi stranske kovčke. Na križišču v Ljubljani z levim kovčkom zapnem opel corso in ji skoraj odtrgam blatnik, sam pa komaj zadržim motor pred padcem. Z možakom greva na ocenitev škode, ki je okroglih 300 EUR. Plačam in se odpeljem proti Črni gori. Po AC do Ivančne gorice, kjer zavijem prozi Žužemberku in preko Semiča in Vinice pridem na mejo. Nič gužve. Nadaljujeva do Bosiljevega kjer se vključim na AC. Mislil sem, da bo vožnja po AC dolgočasna, toda zaradi moje neumnosti razburjenja ni manjkalo. Vidim bencinsko črpalko pogledam na števec in ocenim, da bo goriva dovolj, toda tisti trenutek, ko je bila črpalka mimo mi zasveti lučka. Do naslednje je bilo še 40 km in nisem vedel, če mi bo uspelo priti z motorjem do nje. Zmanjšam tempo, kolnem svojo neumnost in upam. Uspelo mi je in ko sem točil bencin v 20 litrski tank, sem natočil 19,8 litra. Nato je vožnja minila relativno mirno do hrvaško-črnogorske meje, kjer me je pričakala doooolga vrsta. Že sem začel kleti vse po spisku, ko naju zagleda carinik in pokliče mimo vrste v vrsto za pešce???. Nič čakanja. In tak sistem imajo po celi Črni gori. Motorje nekako ne uvrščajo med motorna vozila, ampak med pešce. Meni je prav. Podobno se nama zgodi pred trajektom (1,5 EUR na motor), le da me tam redar še povpraša po zdravju, ker sem hotel spet čakat v vrsti. Okoli 18 ure se pripeljeva v Kotor kjer policaja vprašam, kje je TIC, da bi našel prenočišče. Prijazen policaj povleče telefon iz žepa in pokliče prijatelja. V naselju Dobrota (3km iz centra Kotorja) sva dobila apartma (za 4 osebe, klima) za 25 EUR na noč.

Torek

Počitek (plaža Jaz)

Po dolgem ponedeljku sva se odločila narediti pavzo. Lokalci so predlagali plažo Jaz. Pot do plaže vodi skozi enega od dveh osvetljenih tunelov v Črni gori, ki sva jih prevozila. Ko sem zapeljal v tunel, me je stisnilo. Videlo se je 40 metrov daleč. Prva misel, ki me je prešinila je bila: O fuck gori!!!. Na srečo je bil samo smog, ki je ostal prisoten v tunelu ves čas mojega obiska Črne gore. Ko sva prišla do plaže so na vhodu pobirali 12 EUR parkirnine. Niti dobro nisem ustavil pri možaku, ki jo pobira, pa mi je že veselo mahal naj peljeva naprej. Motorja sva parkirala direktno na plaži tako, da sva ju cel čas lahko videla. Najela sva 2 ležalnika in senčnik za 8 EUR/dan. Cel čas je prisoten tudi natakar. Naredil sem napako in nisem imel s sabo natikačev. Pesek je bil tako vroč, da je bila prva stvar, ki sem jo naredil njihov nakup. Cel dan izležavanja in konzumiranja. Črnogorci nekako nimajo občutka za količino obrokov. Nisem prav suh toda pri 35 do 40 stopinjah vseeno ne paše 500 g (POL KILE) mešanega mesa s pomfrijem in za vsak slučaj dajo zraven še lepinjo. Zvečer povratek v Kotor in sprehod po mestu.

Sreda

Kotor - Njeguši - Lovčen - Cetinje - Rijeka Crnojevića - Virpazar - Petrovac - Sv. Stefan (kopanje) – Kotor

Zjutraj se odpraviva proti Lovčenu. Najprej veliiiiiiiiiiiko rid skoraj navpično nad Kotor proti Njegušem. Na trenutke malce grozljivo, ker so bili praktično vsi prometni znaki (ne prav stari) prestreljeni. Cesta na Lovčen se na cca 5 km dvigne iz 0 na 1560m. Skozi Njeguše do Lovčena. V Lovčenskem parku so privatizirali ceste in za »ohranitev parka« je potrebno plačati 2 EUR za motor. Na vrhu naju pričaka zabaven detajl. Od 20 avtomobilov jih je imelo slovenske tablice cca 15. Da bi prišel do mavzoleja je potrebno iz parkirišča prehoditi še dodatnih 461 stopnic in v mavzoleju plačati 2 EUR po glavi! Prekleto veliko jih je. Razgled je kul. V restavraciji si privoščiva Njeguški pršut (zelo dimljena zadeva) in Njeguški sir. Nato naju je pot vodila navzdol proti Cetinju. V Cetinju sva se obrnila proti Skadarskemu jezeru in nekje na pol poti je odcep proti Rijeki Crnojevića, kjer stoji zelo star most, ki se ga splača videti. Od tam naju je pot vodila proti Virpazarju. Cesta je ozka in na trenutke nisem bil prav siguren niti vase niti v Garmina. Se pa čudovito vidi Skadasko jezero. Pri Virpazarju sva obrnila proti morju in čez (osvetljen in seveda plačljiv) tunel prišla do Petrovca. Od tam sva počasi ob morju prišla do Sv. Štefana. Tam sva se šla ohladit v morje, kjer te (če si na miru) po nogah grickajo ribe. Sam Sv Štefan je zaprt in naj bi ga odprli drugo leto. Mimo Budve povratek v Kotor.

Četrtek

Kotor - Budva - Bar - Ulcinj - Skadar (zanimiv enosmerni most) - Lezhe - in nazaj v Kotor

Odpraviva se ob morju proti Albaniji. Pot naju vodi mimo Budve, Petrovca in v Baru zavijeva proti Ulcinju. Cesta je na začetku kar polna, toda do Ulcinja se kar sprazne. Pred Ulcinjem zavijeva proti Skadarskemu jezeru. Po zanimivi cesti prideva do meje, kjer se ponovi procedura z motorjem in greva spet med pešce. Meja je zanimiva ker so črnogorski in albanski policaji in cariniki v isti sobi in si pasoše podajajo čez mizo. V Albanijo vstopiva brez problemov. Pot naju pelje do mesta Skadar, kjer naju pričaka zabavna situacija. Most je dolg cca 150 do 200 m in je kovinski z lesenimi pragovi za vozišče. Širok je za avto in pol oziroma avto in motor tako da nisva imela problemov prečkati ga. Edino na sredini je bilo potrebno nekoga prositi naj skrči noge, ker je pač sedel na mostu. Most nima semaforja tako, da velja pravilo večjega, močnejšega, hitrejšega, ipd… Po prečkanju mosta se obrneva proti Tirani. Cesta je lepa in ravna. Glede na to da so bile temperature spet okoli 40 se odločiva, da ne bova rinila v Tirano in se ustaviva v mestu Lezhe cca 70 km pred Tirano. Predmestje je bogo. V samem mestu pa človek nekako nima občutka, da je v Albaniji, ker daje mesto popolnoma običajen vtis južnoevropskega mesta. Menjala sva 10 EUR in za ta denar dobiš 10 kartic in znamk, 2 kavi, 2 schvepsa in 2 pollitrski plastenki vode. Hiter ogled mesta (baje je nekje v mestu pokopan Skenderbeg (ni bilo časa)) in odpravila sva se proti Kotorju. Čez most tokrat s prometom in čez mejo spet med pešci. Vračala sva se bolj po celini, tako da sva spustila Ulcinj in Bar. Pri Budvi padeva v gužvo in počasi se nama le uspe prebiti do Kotorja, kjer pod apartmajem najdeva plažo in skočiva v morje (ohladitev).

Petek

Pauza (po Boki Kotarski)

Naredila sva delavno pavzo s počasno vožnjo okoli Boke Kotarske z ustavljanjem. Videla tudi smerokaz proti Žabljaku in se odločila, da bova čez kak dan to cesto raziskala. V zalivu sta zanimiva 2 otočka, ki sta druga ob drugem in na enem je krščanska in na drugem pravoslavna cerkev. S trajektom čez zaliv in v Tivat na kavo. Popoldne in zvečer preživela v Budvi. Ogromno ljudi!

Sobota

Kotor - Budva - Bar - Podgorica - Kolašin - Mojkovac - Bistrica - Mojkovac - Kolašin - Podgorica - Cetinje - Budva – Kotor

Po jutranji kavi skozi smog v tunelu kreneva proti Podgorici. Pot naju pelje mimo Budve in Bara skozi osvetljen in plačljiv tunel ob in deloma čez skadarsko jezero. Gneča se začne že pred Podgorico in naju spremlja čez celo mesto. Cesta se vije po dolini Morače skozi več kod 40 tunelov (neosvetljeni, neoznačeni (razen s črto na sredini) pogosto v ovinek ali dva). Ob cesti ni ograj (samo kamni). Če tam padeš, to ni tvoj največji problem. Ob cesti se namreč vije soteska Morače globine cca 50 do 70 m. Zgleda pa izjemno. Po tej cesti se dvigneš nad 1000 m nadmorske višine do Kolašina. Če sem prav razumel je kraj pozimi smučarska idila. Nadaljevala sva proti Mojkovcu, kjer sva obrnila v dolino reke Tare. Cesta je kar prazna in ne preveč vroča. V Bistrici sva se ustavila (hrana in pijača). Pijačo naravno hladijo v izviru. Voda ima okoli 5 stopinj. Tam sva se obrnila in po isti cesti nazaj do Podgorice, kjer sva se za 3 ure vselila v bencinsko črpalko. Zunaj je bilo namreč 40 stopinj, črpalka pa je imela šank in klimo. Ko sva prišla k sebi, sva preko Cetinja prišla nad Budvo. S te ceste je čudovit pgled na Sv. Štefan in Budvo. Seveda ni šlo tudi brez srečanja z lokalnimi možmi postave. Prehitel sem počasen kombi. Žal je bila tam polna črta in lizika je padla. Po tem, ko sem mu dal vozniško in prometno me je mož postave nagovoril: »Znaš Urbane, ni u Crnoj gori ne možeš voziti ovako!«. Naštel mi je prekrške in kazni (cca 50 do 150 EUR) kot tudi sodnika za prekrške v ponedeljek (bila je sobota). Že sem se pripravil na pogajanja, ko mi možakar reče: »Jer si turista, samo ču te upozorit!«. Po tem sva še malo počvekala in to je bilo to. Kapo dol!. Potem sem počasi in po pravilih odpeljal v Kotor.

Nedelja

Kotor - Risan - (fantastična prazna nedograjena cesta) Han - Nikšič - in nazaj

Odločiva se raziskat cesto, ki sva jo videla v petek. Še enkrat se zapeljeva po zalivu in pri smerokazu zavijeva proti Žabljaku. (baje bo skrajšala pot na zahod Črne gore za cca 100 km pravijo domačini). Cesta pelje skozi kar nekaj tunelov po robu Boke Kotarske in se lepo vzpenja. Tuneli sicer niso osvetljeni so pa za spremembo lepo označeni tudi ob robu ceste. Asfalt je lep in lepo drži, cesta je pa še zelo prazna. Narejena je skoraj do mesta Han. In tam spoznaš zakaj je prazna. Namreč star del ceste je ozek, nepregleden in zelo neraven. Nadaljevala sva do Nikšiča kjer sva spila kavo in se potem počasi vrnila v Kotor. Zvečer sva imela namen osvojiti kotorsko trdnjavo, pa mi je uspelo priti samo do cerkvice, ki je nekako na tretini višine trdnjave. Vročina in vlaga sta zmagale.

Ponedeljek

Počitek (plaža Jaz)

Še zadnji počitek pred odhodom domov. Pot na plažo in na plaži uživanje. Ker je bil dolgčas se odločiva in greva na gume. Fajn naju je premetalo in tudi voznik čolna je bil prijazen in naju ni stresel. Ker je bila pred Budvo parkirana zanimiva jahta najameva vodni skuter in si jo poskusiva ogledat od blizu. Bila je jahta z imenom »A«. cca 130m dolga z ruskim lastnikom http://gizmodo.com/5053584/giga+yacht-a-pr...le-headquarters . Zraven nisva prišla, ker so okoli cel čas krožili trije čolni z varnostniki. Ugotovil sem tudi, da mi vodni skuterji niso všeč. Preveč me je premetavalo. Izležavanje do večera.

Torek

Kotor - Dubrovnik (zajtrk) - Ploče - Zagreb (kosilo v Fort Apache (daleč najboljši zrezki v Evropi)) – Ljubljana

Budilka je zvonila ob 6h. Spokava in smer Ljubljana. Skoti Tivat z trajektom čez zaliv in preko Hercegnovega na Hrvaško. Na meji gužva. Navajen tega da sem tretiran kot pešec pičim mimo vrste in zavijem pred carinikom v vrsto. Sicer so me spustili, toda dali so mi vedeti, da je vrivanja konec V Dubrovnik prispeva okoli 8.15. Zraven obzidja pojeva zajtrk in nadaljujeva pot. Malo po Dubrovniku tankava in se zaradi grozečih oblakov spraviva v dežjake. Na poti proti sloveniji je potrebno peljati čez ozemlje BiH pri Neumu. Že pred prvo mejo je pri prehodu čez most močno pihalo. Kar stisnilo me je. Pri prehodu meje je začelo močno deževati in tudi toča naju je tolkla. Tako vreme sva imela čez celo ozemlje BiH. Sicer samo cca 10 km, toda vseeno sem dobil občutek da me bosanci ne marajo. Takoj ko sva prečkala mejo s Hrvaško je dež ponehal. Pot do Zagreba je nato minila brez težav. V Zagrebu šla na kosilo v Fort Apače. Po kosilu ponovno oblekel dežjaka, ker je večino poti do Ljubljane rahlo deževalo.

Temperature so bile cel čas nad 35 stopinj tako, da priporočam podobne ture spomladi in jeseni.

Skupaj 3000 km.

[CVIČKAR1]

e jst sm tut šov na malo potovanje črna gora,albanija,srbija.Pa to je velik km aja pa da ne pozabim z 125 kubiku YAMAHA virago 125.Pa pol na konc pa še hrvaška.

[ImenitnaPriložnost]

Temperature so bile cel čas nad 35 stopinj tako, da priporočam podobne ture spomladi in jeseni.

Skupaj 3000 km.

Koliko strošek za celo pot?

[jezst]

Koliko strošek za celo pot?

cca 700 EUR

[Majesty]

Ćrna Gora je res kul! A gor na Lovčen pa nista šla? To bi bla sigurno dobrodošla osvežitev v nacionalnem parku malce više gor... Pomoje bi kr kak dan gor ostala

Dobro napisano jezst !

[Majesty]

cca 700 EUR

A to skupaj s 300€ za odbijač?

[gumby]

Evo, še čisto sveža slika

[jezst]

A to skupaj s 300€ za odbijač?

žal je to cena brez odbijača ... glede lovčena je pa napisano, da sva bila gor ...

Popravljeno Avgust 23, 2009. Popravil jezst

[Majesty]

glede lovčena je pa napisano, da sva bila gor ...

Pišuka, sredo sm zgleda spregledu

:oops:

[rumenicestak]

Evo, še čisto sveža slika

Vetr še zmer v isto stran piha

[gumby]

Vetr še zmer v isto stran piha

Opa

Kdaj si pa bil gor?

[rumenicestak]

Opa

Kdaj si pa bil gor?

6.8.09 ob 14.45.23h (tako kaže fotoaparat)

Je bilo prijetno hladno, oblačno in res lepo na Durmitorju

[matjazek]

6.8.09 ob 14.45.23h (tako kaže fotoaparat)

Je bilo prijetno hladno, oblačno in res lepo na Durmitorju

Durmitor je res zakon, le škoda ko so tisto cesto od Trse do Žabljaka asvaltirali

[rumenicestak]

Durmitor je res zakon, le škoda ko so tisto cesto od Trse do Žabljaka asvaltirali

Si imel v mislih tako cesto, tarumenmu ne bi glih odgovarjala

[matjazek]

Si imel v mislih tako cesto, tarumenmu ne bi glih odgovarjala

Se mi zdi, da ja...no, poglejmo še nekaj starih lepih spominov:

Jooooj, kje so stari dobri časi

[Rocky]

Moderatorji, malo reda. Jezst, zaradi ene kave v Albaniji ni potrebno odpirati nove teme o Črni gori, katera je že odprta. Drugače pa lepo napisano. Vsaka čast!

[BoštjanG]

Tudi sam imam namem obsikat Črno Goro v prvi polovici maja. Kakšno je kaj vreme in temperature v tem času? Je mogoče malo prehitro za en takšen tedenski izlet?

LP