Osvinčen/neosvinčen bencin in oktani - napačno delovanje motorja

[suhi]

Lep pozdrav, pa še jz eno temo ofnem, ker že ohoho dolg googlam in iščem, pa neki sm najdu, pa vseen sem si reku, da ena poučna tema škoditi ne more.

Torej vprašanje se glasi - zakaj novejši motorji ne trpijo/preživijo osvinčenega bencina in kaj narediti, da ga bodo.

Porodilo se mi je vprašanje, ko sem na Lord&Lady strani prebral, da njuna Yamaha XVS 1100 gladko laufa na vse, neosvinčen in osvinčen bencin in to vse od 88 oktanov naprej. Naslednje sem prebral, da Leteči pravi, da njegova Honda Varadero 1000 letnik 1999 še bolje dela na osvinčenega, kot na neosvinčenega (če je kaj sarkazma bilo prisotnega naj me popravi ).

Tako sem se pričel spraševati, kako je kaj z mojimi/našimi mopedi doma. Vzel sem v roke "Navodila za uporabo" od Yamahe FZ1 letnik 2006. Tovarna zabiča, da nikakor ne smem uporabljati osvinčenega. Lahko pa brez kakršnihkoli posledic neosvinčenega od 91 oktanov dalje. Nadalno pišejo: "Uporaba osvinčenegga goriva bi imela za posledico težke poškodbe notranjih delov motorja, kot so ventili in batni obročki, kakor tudi izpušni sistem." Naj še napišem, kaj pišejo o posledicah osvinčenega bencina na katalizator: "Uporaba osvinčenegga goriva bi imela nepopravljivo škodo na katalizatorju."

Naslednja reč, ki sem jo naredil, je bila, da sem pogledal v "Navodila za uporabo" od Kawasaki Zephyr 750 letnik 1991. Kaj hitro sem našel, da je popolnoma vseeno kaj vanj nalijem, tako osvinčen kot neosvinčen, samo da je oktansko število višje od 91.

Tako, sedaj pa naprošam vas mačke, če mi lahko razložite, kaj točno se lahko zgodi motorju, če mu nalijem osvinčen bencin. Kakšen tehnični razlog je, da starejši motorji nimajo težav z osvinčenim gorivom, medtem ko jih novejši imajo? Ali je to povezano s kakšno EU zakonodajo, ali je zgolj tehnologija sodobnih motorjev takšna in takšna da...? Glede katalizatorja se da problem zlahka odpraviti, saj lahko namesto njega dam navadno cev in ni več katalizatorja, kaj pa motor (ventili, batni obročki)? Česa se poslužujete tisti, ki potujete v odtujene države, kjer ni neosvinčenega in imate novejše motorje?

Najlepša hvala za odgovore in se še komentiramo

ajd

[motofrik]

To pa tudi mene zanima... Teoretično je svinec v bencinu namenjen boljšemu tesnenju sedežev ventilov? Kaj pa v nasprotnem, -jih zažge..?

[trebor]

Kolikor je meni znano, svinec poleg tega, da onesnažuje okolje, tudi "maže" dele motorja, kot so vodila ventilov, itd. Zaradi tega so ga prepovedali, proizvajalci goriv pa so zato bencinom dodali druge dodatke, ki nadomestijo svinec v motorju. Če pa tankaš osvinčen bencin v motor, ki ima katalizator, le tega uničiš, ker se na satovju v njem ta svinec nabira in onemogoči njegovo delovanje. S samo odstranitvijo katalizatorja bi pa lahko tankal osvinčen bencin. Sama tehnologija motorjev se pa ni preveč spreminjala, saj imajo vsi v bistvu enak princip delovanja kot pred desetletji :grim. Za oddaljene države pa boš moral vprašati koga drugega, jaz vozim predvsem po asfaltu .

LP Robert

[k0ci]

kolikor se jaz spomnim je bil svinec za hlajenje ventilov

[danci1973]

kolikor se jaz spomnim je bil svinec za hlajenje ventilov

Svinec v gorivu je (bil) namenjen višanju oktanskega števila oz. odpornosti proti samovžigu. V novejših motorjih, ki imajo katalizator, le-tega svinec uniči, verjetno pa uniči tudi O2 senzor.

Kakšne druge škode v samem motorju pa si zaradi svinca ne predstavljam...

D.

Popravljeno Oktober 25, 2009. Popravil danci1973

[AtaSmrk]

Svinec v gorivu je (bil) namenjen višanju oktanskega števila oz. odpornosti proti samovžigu. V novejših motorjih, ki imajo katalizator, le-tega svinec uniči, verjetno pa uniči tudi O2 senzor.

Kakšne druge škode v samem motorju pa si zaradi svinca ne predstavljam...

D.

Svinec v gorivu je imel dve vlogi. Prva je bilo povečanje oktanskega števila ( odpornost proti klenkanju ), kar se pri današnjih gorivih doseže z drugimi sestavinami. Drugi vzrok pa je bil mazanje sedežev ventilov. Zaradi svinca v gorivu so lahko bili sedeži ventilov izdelani iz mehkejših materialov , ne da bi trpela vzdržljivost. Sredi 80' let je večina proizvajalcev prešla na izdelavo sedežev ventilov iz tršega materiala , tako da prenesejo gorivo brez svinca.

Glede katalizatorja pa več na tej strani..

http://varcevanje-energije.si/onesnazevanje-s-co2/neosvincen-bencin.html

[maus]

jaz u svojo tankam 100-ko ali 98 ... se ji tok smeje, da vedno kr po zadnjem iz pumpe spelje

Popravljeno Oktober 26, 2009. Popravil maus

[LORD&LADY]

Pozdravljen,

lahko potrdim, da v Siriji, Jordaniji in Egiptu spet nisem imel nobenih problemov z nižjim oktanskim številom oz. svincem.

Največkrat tam doli dobiš 92 oktanski bencin, na katerega je preizkušeno tudi KTM dobro šel.Pri mojem motorju je fino, ker nima katalizatorja in zato lahko kurim osvinčeni in neosvinčeni bencin.

Če imaš vgrajen katalizator, mislim da je obvezen pri novih motorjih od leta 2003, boš z osvinčenim bencinom uničil katalizator.

Za boljše razumevanje preberi spodnji tekst od katalizatorja!

Katalizator je naprava, ki povzroči oksidacijo izpušnih plinov. Zato vsebuje takšno snov, ki sproži kemično reakcijo, ne da bi se pri tem sama spremenila. Katalizator sestavljajo sledeče komponente:

• 
  
  
• keramično nosilno telo, ki je sestavljeno z okoli 10000 zelo ozkih kanalov, ki dajejo zelo veliko površino,
  
• vmesna nosilna plast aluminijevega oksida,
  
• vrhnja plast katalitično aktivne snovi.
  
  

Keramično nosilno telo je iz aluminijevega silikata. Prerez je običajno ovalen z velikim številom drobnih luknjic, ki predstavljajo drobne kanale, skozi katere tečejo izpušni plini. Ti kanali so prevlečeni z vmesno nosilno plastjo, ki je zelo porozna, kar pomeni, da se površina kanalov še zelo poveča. Na to vmesno nosilno plast je nanesena katalitično aktivna plast. Katalitična plast je sestavljena iz kristalov platine, ki omogočajo kemično reakcijo in je je okoli 2 grama. Vse skupaj je obdano s toplotno odporno mrežasto tkanino in vstavljeno v jekleno ohišje.

V katalizatorju

• 
  
  
• ogljikov monoksid oksidira v dioksid,
  
• dušikovi oksidi se reducirajo v dušik in
  
• spojine ogljikovodikov zgorijo v ogljikov dioksid in vodno paro.
  

Pri redukciji dušika se sprošča kisik, ki mora zadostovati za oksidacijo monoksida in ostalih ogljikovodikov, kar dosežemo s pravilnim relativnim razmerjem med količino goriva in zraka.

• 
  
  
• Če je delež kisika večji, torej ko je zmes revnejša , se večja količina ogljikovega monoksida pretvori v ogljikov dioksid. Tako ne ostane dovolj ogljikovega monoksida za reakcijo z dušikovimi oksidi, zato ti ostajajo v izpušnem plinu.
  
• 
  
• Če pa je kisika premalo, torej ko je zmes bogatejša, pa reagirata ogljikov monoksid in dušikov oksid in v izpušnem plinu ostane preostali ogljikov monoksid ter in ogljikovodiki.
  
  

Zato je zelo pomembno, da kontroliramo sestavo zmesi. V ta namen uporabljamo lambda sondo, ki nadzira odklon zračnega razmerja v izpušnih plinih. Vstavljena je v izpušno cev pred katalizatorjem. Vstavljena v regulacijski krog daje podatke krmilni enoti, ki določa čas odpiranja ventilov za vbrizgavanje goriva. Torej količino kisika v izpušnih plinih reguliramo tako, da bogatimo ali siromašimo zmes zraka in goriva.

Dovolj veliko pretvorbo teh škodljivih snovi dosežemo pri temperaturi šele okrog 250°C. Optimalno področje delovne temperature se giblje med 400°C in 800°C. Če se temperatura veča, se začne aktivna plast starati.

Posebno nevarno za aktivno plast je vsebnost svinca, saj se ta odlaga na aktivno plast in uniči reaktivni učinek. Zato pri motorju, ki ima katalizator, ne smemo uporabljati osvinčeni bencin.

Ker se pri teh reakcijah sprošča veliko toplote, moramo pri motorju s katalizatorjem paziti na sledeče:

• 
  
  
• motor ne sme dalj časa teči v prostem teku,
  
• v izpušni sistem ne sme priti čisti bencin, saj lahko temperatura naraste do 1200°C,
  
• uporabljati osvinčenega bencina, ker povzroči izoliranost aktivne snovi,
  
• pri preizkušanju ne smemo uporabiti kratkih vezav svečke z maso ter
  
• dalj časa ne smemo meriti kompresij!
  

Nisem bil pameten jaz, temveč Katalizator

[simonsi]

Svinec v gorivu je (bil) namenjen višanju oktanskega števila oz. odpornosti proti samovžigu. V novejših motorjih, ki imajo katalizator, le-tega svinec uniči, verjetno pa uniči tudi O2 senzor.

Kakšne druge škode v samem motorju pa si zaradi svinca ne predstavljam...

D.

Se strinjam. Edini zadržek je po mojem mnenju katalizator in lambda sonda.

[suhi]

Zaenkrat hvala pebi a nekaj še ostaja Brez Mausa bi bila debata povsem neproduktivna :naughty:

Edini zadržek je po mojem mnenju katalizator in lambda sonda.

Ok, torej vržem dol katalizator in dam namesto njega cev in je to rešeno, kot že omenjeno. Kaj pa lambda sonda? Zakaj je starejši motorji nimajo in zakaj osvinčen bencin njej škodi? Namenoma sem uporabil besedo "starejši" saj lambda sondo imajo menda ja že prenekateri BMW iz devetdesetih, FZRke.... Kje je torej starostna meja in s čim je bila postavljena, ali kako je sedaj s tem?

"Uporaba osvinčenegga goriva bi imela za posledico težke poškodbe notranjih delov motorja, kot so ventili in batni obročki, kakor tudi izpušni sistem."

Kakšen tehnični razlog je, da starejši motorji nimajo težav z osvinčenim gorivom, medtem ko jih novejši imajo?

...Česa se poslužujete tisti, ki potujete v odtujene države, kjer ni neosvinčenega in imate novejše motorje?

Nekaj reči je še nerešenih, pa sm jih zmetal v en koš Torej zakaj bi malo svinca povzročilo TEŽKE posledice na ventilih in batnih obročkih? In kako obiti to nepopravljivo, težko poškodbo?

Lord&Lady (al kak nik že mata hehe) kakšen "trik" je uporabil AtaIba na KTMu, da je bilo vse OK. Pa ja ima katalizator in vse sestavne dele kot vsi novejši motorji, ali pač ne?

Hvala za vse dosedanje in nadalnje odgovore.

ajd

[Guest Brumer]

Kakšna bedasta tema saj ja v navodilih lepo piše kakšen in koliko oktanski benzin moraš tankat v dotičen motor! Sicer pa je bilo že ogromno napisanega v temi kakšen benzin tankat in zakaj je bolje tankat več oktanski benzin!

Vsa ostala vprašanja v zvezi z svinčevim tetraetilom: kje koristi(maže - hladi - poveča oktansko število - ščiti mehkejše sedeže ventilov itd.), kje škoduje (gareš - vsedline itd.)to so vprašanja za izpit avtomehanika (ali mojstra-avtomehanika)namreč vse skupaj je še v povezavi z klenkanjem,mazanjem,pregrevanjem,izgorevanjem itd.

[danci1973]

Ok, torej vržem dol katalizator in dam namesto njega cev in je to rešeno, kot že omenjeno. Kaj pa lambda sonda? Zakaj je starejši motorji nimajo in zakaj osvinčen bencin njej škodi?

Ker imajo starejši motorji uplinjače ali morda kak 'primitiven' vbrizg, ki si z lambda sondo niso imeli kaj začeti.

Osvinčen bencin pa ji škodi zato, ker se svinec nalaga na senzorski element in preprečuje delovanje. Saj zadeva ne crkne 'v trenutku', se ji pa drastično skrajša življenska doba.

Namenoma sem uporabil besedo "starejši" saj lambda sondo imajo menda ja že prenekateri BMW iz devetdesetih, FZRke.... Kje je torej starostna meja in s čim je bila postavljena, ali kako je sedaj s tem?

Čisto preprosto - če je proizvajalec motor opremil z lambda sondo, jo pač ima. Če pa ni, pa je pač nima... Seveda pa je ne moreš kar odstranit, če jo elektronika pričakuje in uporablja.

Kakšna bedasta tema saj ja v navodilih lepo piše kakšen in koliko oktanski benzin moraš tankat v dotičen motor! Sicer pa je bilo že ogromno napisanega v temi kakšen benzin tankat in zakaj je bolje tankat več oktanski benzin!

Slednje sploh ni res - razen če ima motor blazno visoko kompresijo ali prisilnego polnjenje in zaradi tega dejansko potrebuje visoko oktansko gorivo. To pa itak piše v kakšnem uporabniškem navodilu...

'Normalni' motorji, pri katerih je proizvajalec predvidel nižje oktansko gorivo (npr. 95) pa bodo s tem delovali bolje - v teh motorjih bo nižje oktansko gorivo gorelo hitreje in čisteje. Pa še kak cent ceneje.

D.

[suhi]

Kakšna bedasta tema saj ja v navodilih lepo piše kakšen in koliko oktanski benzin moraš tankat v dotičen motor! Sicer pa je bilo že ogromno napisanega v temi kakšen benzin tankat in zakaj je bolje tankat več oktanski benzin!

Joj Brumči si ti en osamljen, bogi človek, pa sej bo. Nisi še omenu svoja BMWja, pozabu?

Danci to mi je jasno, vseeno hvala, torej tudi z Lambda sondo ni pretiranega strahu, meni samo ni jasno, zakaj bi batno obročki in ventili tako hudičevo trpeli.

ajd

Popravljeno Oktober 26, 2009. Popravil suhi

[maus]

Zaenkrat hvala pebi a nekaj še ostaja Brez Mausa bi bila debata povsem neproduktivna :naughty:

huala huala

če mi ne bi veke plosknle na ličnice, bi do konca napisal, kar sem nameraval

Če tankam 98 ali 100 (odvisno od bencinske postaje), imam (tak občutek) precej nižjo porabo, še posebno na daljših relacijah. Ta poraba je skoraj do 1 l nižja. Napačnega delovanja motorja nisem zaznal. Lohka pluvate, ampak res ne vem, zakaj je nižja poraba... ali zaradi oktanov ali je žaba ugriznla kačo

[skyline]

Torej…

Vprašanje je, kljub vsemu, precej kompleksno, zatorej tudi odgovori ne morejo biti kratki in preprosti. Če ni nekega osnovnega znanja motoroznanstva, je težko na kratko pojasniti delovanje in razlike. Pa vendar…

Kadar med kompresijskim taktom bat potuje proti zgornji legi, se v njem mešanica zraka in bencina stiska. To pomeni, da se zraku toliko poveča temperatura, da bi se bencin sam vžgal. To je precej nevšečna zadeva, ker bi se to dogajalo nenadzorovano (želja je, da se bencin vžge ob točno določenem trenutku, s pomočjo svečke). To ima za posledico slab izkoristek motorja, poškodbe,… pojav, kjer se bencin vžiga sam od sebe zaradi visoke temperature v valju, se imenuje klenkanje.

Zatorej potrebujemo gorivo, ki bi preneslo zadostno temperaturo, brez, da bi se samo vžgalo. Sam bencin, tega ni sposoben, zato je v »starih časih« imel dodan svinec, ki mu je dvigoval oktansko število (odpornost goriva proti samovžigu). Svinec je poleg tega imel še lastnost mazanja ležišč ventilov.

Vendar je svinec precej slaba rešitev iz vidika okoljevarstva, torej so bili potrebni drugačni pristopi.

V modernem času, ko kraljujeta elektronika in računalniški vbrizg goriva se te stvari da rešiti drugače. Kot prvo imajo današnja goriva druge dodatke, ki bencinu zvišujejo oktansko število (teoretično okolju manj škodljive), elektronika pa poskrbi, da so vbrizg, vžig, količina zraka in goriva,… vedno najoptimalneši. K čistoči izpuha pa pripomore tudi katalizator, ki pomaga pri procesu izgorevanja goriva.

Vsak moderen pogonski agregat ima ogromno senzorjev, ki nadzorujejo stanje in delovanje le tega. To so senzorji pretoka zraka, pozicije plina, temperature, kota ročične gredi, senzorji klenkanja,… in lambda sonde. Lambda v grobem meri in preverja stanje izpuha (če merimo, kaj gre v motor, je dobro, če merimo tudi dobljen rezultat) in glede na dobljene podatke elektronika prilagodi ostale parametre.

Če je govora o starejšem motorju, bi mu moralo biti vseeno, ali tankamo osvinčen, ali neosvinčen bencin. Pomembno je le, da ima primerno (predpisano) minimalno oktansko število. Sicer naj bi res izgubili mazalne lastnosti svinca, vendar kolikor vem, v praxi ne bo razlike.

Če pa je govora o novem motorju, ki deluje na neosvinčen bencin in uporablja elektronski vbrizg, pa se stvari spremenijo. Kot prvo, je osvinčen bencin nesmiselno tankati, ker je mašina prirejena delovanju na moderna goriva in do pojava klenkanja ne bo prišlo. Po drugi strani pa bi svinec v takšnem motorju povzročil le nevšečnosti. Kot so že zgoraj napisali, bi uničil katalizator in sondo, če že nič drugega.

Kar se tiče oktanskega števila, pa je običajno predpisana minimalna vrednost, saj motor sam regulira delovanje, glede na vse podatke, ki jih zbere. Če bi napisal po domače, mašina sama zazna, koliko oktansko gorivo smo tankali in temu primerno spremeni delovanje.

Glede na to, da so v motociklih relativno visoke kompresije, bi v teoriji moralo pomagati, če tankamo bencin z višjim oktanskim številom. To pa zaradi tega, ker se zaradi višje temperature, ki jo gorivo prenese, lahko v valj spusti več zraka, posledično večja moč (ali pa manjša poraba). Namenoma sem napisal »v teoriji«, ker ne vem, kako se to odraža v praxi.

[jetman]

Končno ena konkretna razklaga. Hvala @Skyline ... še posebej, če si sam napisal in ne kopiral

[danci1973]

Kar se tiče oktanskega števila, pa je običajno predpisana minimalna vrednost, saj motor sam regulira delovanje, glede na vse podatke, ki jih zbere. Če bi napisal po domače, mašina sama zazna, koliko oktansko gorivo smo tankali in temu primerno spremeni delovanje.

Glede na to, da so v motociklih relativno visoke kompresije, bi v teoriji moralo pomagati, če tankamo bencin z višjim oktanskim številom. To pa zaradi tega, ker se zaradi višje temperature, ki jo gorivo prenese, lahko v valj spusti več zraka, posledično večja moč (ali pa manjša poraba). Namenoma sem napisal »v teoriji«, ker ne vem, kako se to odraža v praxi.

Lepo si se razpisal in z večino se kar strinjam.

Le to, kar sem citiral, ni (čisto) res. Elektronika ne more zaznati, kakšno gorivo smo tankali... Lahko pa zazna 'klenkanje' - do česar pa pride, če smo tankali 'preslabo' gorivo (ali pa je z motorjem kaj narobe).

Še posebej pa ta teorija pade ob dejstvu, da večina elektronik lambdo upošteva le ob delnem gasu in nižji obremenitvi. Ob polnem plinu pa deluje v t.i. 'open loop' načinu, kjer lambde ne uporablja.

D.

[skyline]

no no, sej zaradi tega, sem napisal " Če bi napisal po domače, mašina sama zazna, koliko oktansko gorivo smo tankali in temu primerno spremeni delovanje".

Seveda ne zazna, kaj smo tankali, (včasih še sami ne vemo ) vendar zazna (kakor si napisal) klenkanje, ali pa, če je z delovanjem kaj narobe, oz. do kje lahko "obremenjuje" brez, da bo z izgorevanjem karkoli narobe. Nenazadnje je lambda le en od mnogih senzorjev.

Pa še to, kolikor mi je znano, ni popolnoma pravilno. Lambda je v principu stehiometrično razmerje. Razmerje med zrakom in gorivom 1:14,7, če se prav spomnim. Lambda sonda, pa merilec količine kisika v izpušnih plinih. Na podlagi te vrednosti elektronika uravnava količino goriva, za dano količino zraka.

Če se ne spuščamo v finese, mislim, da smo več ali manj vsi razumeli... tankajte to, kar vam proizvajalec predpisuje. Odkrivanje tople vode je običajno kontraproduktivno.

[ELO]

svinec in njegova funkcija mazanja sedežev ventilov...

ne gre ravno za mazanje proti obrabi, kot gre to pri drsnih ploskvah (bat/valj) ali pri naleganju zobnikov, gre bolj za to, da se ublaži udarec ventila ob sedež, ki ga predstavlja glava motorja. to, da "trd" udarec hitreje utrudi material kot "mehak" udarec nam je vsem jasno, kajne?

in razlika med trdim in mehkim udarcem?

evo vam en zelo preprost in nazoren praktičen primer, vi alkoholiki...

trd udarec je to, ko poln kozarc piva položimo na kamnito mizo. mehak udarec pa je to, ko poln kozarec piva položimo na papirnat reklamni podstavek.

predsvem z napredkom in razvojem vzdržljivosti materiala ventilov ter postopkov obdelave in konstrukcijskih rešitev je svinec postal nepotreben, ne pa povsem nezaželen.

nezaželen pa je v povezavi s katalizatorjem in njegovo aktivno vsebino satovja...

[suhi]

...O lambda sondi:

Osvinčen bencin pa ji škodi zato, ker se svinec nalaga na senzorski element in preprečuje delovanje. Saj zadeva ne crkne 'v trenutku', se ji pa drastično skrajša življenska doba.

ne gre ravno za mazanje proti obrabi, kot gre to pri drsnih ploskvah (bat/valj) ali pri naleganju zobnikov, gre bolj za to, da se ublaži udarec ventila ob sedež, ki ga predstavlja glava motorja. to, da "trd" udarec hitreje utrudi material kot "mehak" udarec nam je vsem jasno, kajne?

Hvala Skyline, a ne vem, ali sem jz neumen, da ne znam iz tvoje pripovedi razbrat odgovore ne moja vprašanja ali jih tam ni?

Namenoma sem cetiral Dancija, ker ta stavek je odgovor na moje zastavljeno vprašanje, kaj točno se zaradi kančka svinca dogaja v motornih sestavnih delih. Še vedno pa se poraja vprašanje, morda bi blo modro, da rečem grožnja, zakaj močno poškoduje batne obročke in valje, kot to navajajo v navodilih za uporabo. ELO je namreč krepko ovrgel to trditev, od drugih pa nekako nisem utegnil razbrat, kaj je tisto kar "uničuje" bat in valjne obročke?!

Hvala in lp

ajd

[ELO]

malce offtopic, pa vseeno;

svinec kot tak povzroča tudi genske okvare, mentalno prizadetost. to je eden izmed glavnih razlogov da se ga je umaknilo iz goriva...

[simonsi]

ah, malenkosti, ki nimajo veze z motorjem.

[suhi]

Kaj sedaj modreci, sem pa mislil, da na tem forumu pa res ne bo problema najdet enega veleuma, ki mi bo zlahka odgovoril na moje vprašanje.

No da postavim temo ponovno na vrh, pač še enkrat postavim vprašanje:

Zakaj novejši motorji ne trpijo/preživijo osvinčenega bencina in kaj narediti, da ga bodo. (detajli vprašanja pa so na prvi strani)

Hvala

ajd

[motofrik]

Tudi novejši motorji brez problema delajo na osvinčen bencin. Razen, da ti zapaca katalizator, torej ga vržeš ven pa ne bo problema. Zdaj pa naj en mehanik pove, kako je pa z lambda sondo... Bo motor deloval brez problema, četudi katalizatorja ne bo več. Oziroma, kaj se zgodi, če jo preprosto odklopiš. Mišljeno je bilo -menjava komplet izpuha.

[Pervy]

OK primer kako to rešijo pri bmw-ju za GS-a. za potovanja v čudne dežele lahko dobiš čip za elekt. vbrizg da ti elektronika ne zajebava če ima NEOSVINČEN bencin manj kot 95 oktanov. neosvinčenega tu še ne smeš tankat zaradi katalizatorja. lahko ven vržeš katalizator ampak ne vem kako je potem z registracijo itd.

če pa hočeš res imet univerzalen motor pa ti ga eni švicarji predelajo na fergazerje in jasno brez kataliz. pa se lahko voziš povsod in tankaš vse.

torej problem je elektronski vbrizg goriva (in njegovi senzorji) ter katalizator! simpl