ZANIMIVI DOGODKI Z MOTORISTIČNIH POTOVANJ

[moto rider]

Kdor je že potoval, je sigurno doživel kakšno zanimivost, ki bo nasmejala, (ali razžalostila) tudi ostale.

Npr:

Ko sem v Konyi (Turčija) iskal menjalnico, je žena ostala zraven motorja. Nakar se iz množice izlušči možak in jo pozdravi. Ko ugotovi iz kje je, se predstavi kot - Janez!!

"Ooo, a ste Slovenec" ga vpraša?

"Ne, Turek sem" ji odvrne!

Ali so vaši starši Slovenci," ga pobara žena?

"Ne Turki so," ji reče ponovno!

"Kako pa to, da imate slovensko ime" jo znova zanima?

"Ne vem! Staršem je bilo to ime všeč in so me tako krstili... Kot vaš predsednik Drnovšek", je še dodal. - Povrhu vsega, pa je bil musliman!!

Ko sem se vrnil, se mi je žena že na daleč smejala in rekla:

"Vprašaj ga, kako mu je ime?!" hehe... sem izvedel...

Ne vem... ali je hecno, ali ne? Ampak tako je bilo...

Pa še Vi opišite kakšno (smešno, zanimivo, ali neprijetno) izkušnjo. Kajti, teh zagotovo ni malo!

Popravljeno April 4, 2010. Popravil moto rider

[Leteči]

Porkadrek tale je pa težka ker teh dogodkov je malo morje in je težko izluščiti le enega, če grem pisat vse jih bo pa za celo knjigo.

Drugače je pa tale dober:

Med potepanjem po Siriji in Jordaniji smo se ustavili tudi v znamenitem mestu Petra.

Po ogledu pozno popoldan smo se hoteli vrniti v hotel in smo zaštopali en poltovornjak.

Vrže nas na keson in vpraša kam ter mi mu povemo ime hotela, ki se je imenoval Sunset hotel.

Možakar pritisne na plin in je šlo čez mesto kot tristo hudičev, nakar zapelje na en griček, stopi iz avta nam s prstom pokaže zahajajoče sonce in reče sunset.

Šele čez nekaj časa nam je kapnilo da je možakar razumel da bi radi videli sončni zahod kar sunset v angleščini pomeni in je divjal zato ker je sonce že zahajalo.

No pogledali smo si ta sončni zahod in potem nas je odpeljal še v hotel.

Pa tale je tudi dobra pa iz domačih logov.

Poleti greva z mojo na Kolpo da se malce ohladiva.

Po nekaj urnem namakanju se začneva oblačiti motoristično opremmo nakar mimo primaršira en froc in reče: ''mami glej potapljači''

[moto rider]

S tole temo sem pa 'zgleda v temo brcnil...

Potem se pa hvalimo, koliko "prevoženih kilometrov" (v letu..., 2008, 2009, 2010...) - Doživetij pa nobenih!

Škoda! :unsure:

[suhi]

Pa naj bo, sem že ene 6x smuknil v to temo, pa si nikoli nekako nisem vzel 5min, pa spesnil nekaj lepega hehe

Ena bolj zanimivih mi je bila v Bosni, ko sva se z lubico lansko jesen (konec septembra se mi zdi da je bilo) vračala iz Črne gore. Ura je bila že kar pozna (pa tudi dan se tisti čas že prej neha) pa sva počasi začela iskati, kje bi lahko kaj spančkala. Jz sm seveda pogumno pametoval, da lahko kar nekje iz ceste dol zavijeva pa bova že šotor postavila, pa bo kar bo A vseeno sva nadaljevala in končno ugledala MOTEL, juhuhu, se nama je smejalo. No pa seveda ni bil odprt, ura pa samo še kakšne 30min do čiste noči. Šment, kaj pa sedaj. No pa ugledava čez cesto eno majhno delavnico - majstr tam šraufa malo avte, komu napumpa gume... Pa stopiva čez cesto, seveda vse na stežaj odprto, pa nikogar nikjer. Malo se ogledujeva in končno prispe mamka v rosnih 60-tih letih in že malo pokramljamo. Najprej je seveda zadržana, saj govoriva polomljeno srbo-hrvaščino Sprašujeva kje bi lahko kaj spala, če morda kaj ve kje je kakšen hostl, kamp, karkoli... Ona malo razmišlja, nekaj nama še razlaga, da čez 20km zavijeva tja in tja, ali pa v Sarajevu po ne vem kateri ulici gor in...(skratka pojma nisma mela, kako bi midva kaj našla). Nakar naju vpraša, iz kje sploh sva :naughty: S strahom poveva, da sva iz Slovenije, in ona dobi na ličke nov obraz, takoj se še 1x rokujemo, že se pogovarjamo popolnoma drugače, lepi spomini jo vežejo na Slovenijo, njene hčere sta na nekih Evropskih tekmovanjih karateja tekmovale v SLO, ona pozna tega in onega...in po nekaj minutah sama od sebe ponudi svojo hišo - ona in mož bosta pa spala že nekje drugje (nisem popolnoma razumel kje, se mi zdi, da je govorila še o nekem stanovanju v Sarajevu). In že naju je peljala v svojo hišo.

(seveda ni bila hjiša bog ve kaj, posledice vojne so pač še kako vidne v teh področjih, a podarjenemu (no 15€ (se mi zdi) sva ji vseeno stisnila) konju se ne gleda v zobe )

Jutri pa morda kakšna nova pripovedka

ajd

[moto rider]

Jutri pa morda kakšna nova pripovedka

ajd

suhi!

Ti si faca!! :yes:

[jakATV]

Skoraj 1x na mesec mi na "motorističnih" potepanjih po Sloveniji,zanimiv dogodek naredijo fantje v modrem. Za dvo-sledno vozilo, ki je v mojem avatarju, zahtevajo "A" kategorijo.

[Lowrenc]

Tole se nama je z bostjany-jem zgodilo pred leti:

Ko sva prispela na Češko sva najprej zamenjala € v češke krone (KČ). Sledilo je iskanje primerne gostilne, kjer bi se dalo kaj pojesti. In sva jo našla... Čakava, čakava-zdaj je pa dosti! Ali je oštir za šankom zadremal ali kaj? Stopim do šanka in lepo po angleško pozdravim. Oštir pa samo jeclja in gleda, kot da bi imel v ustih dve ledeni kocki! "Šprehn dojč?" sem uspel razbrati iz jecljanja in sem mu rekel, da "Zer šleht"! Na srečo je imel dečko take menije, da so bile fotografije zraven. Potem sem izbiral po občutku in tisto, kar se mi je zdelo lepo in užitno. Pridem nazaj na teraso in me Boštjan takoj vpraša kaj sem naročil in sem mu rekel, da bo nekaj ocvrtega. No, in sva midva oba kot zaprisežena častilca svinjine za večerjo jedla paniran sir... Mimogrede-od tega dne naprej sva naročala po tri ali pa štiri porcije za naju in še 1/2kg kruha za povrhu! ''1/2kg kruha!?'' so povsod zijali. ''Da, da in na kose narezanega, če je možno…'' V neki gostilni so naju kelnar'ce prav očitno prišle opazovat, kako se kruh je zraven in, kako se krožnik "pomaže" na koncu. Ni je čez slovensko kuhinjo!

[motofrik]

Midva s kolegom sva pa na Češkem samo wienneršnicle in pomfri jedla cele tri dni. Nisva znala drugega naročit.... To je bilo tisto leto, ko je kupil šotor dan pred odhodom. Seveda ga ni prej odprl in postavil. No, v Brnu ugotovi, da sploh ni klinov noter... Vsa narezala ene veje, pa je šotor stal cele tri dni, ne da bi se podrl. Šele na dan odhoda se spomniva, da bi v železnini lahko kupila nekaj 150mm žebljev... No, učimo se na takih stvareh.

[Lowrenc]

Še ena liz lanskega dopusta:

Latvijskega denarja nama je počasi zmanjkovalo in na najino začudenje nikjer niso sprejemali evrov. Pa to je ja naš denar! Latvija je v EU pa ne sprejemate €? Še Hrvati ga imajo radi kljub temu, da so za enkrat še na oni strani Schengen-a…

Stvar z denarjem je postala resna, ko se nama je nepričakovano vklopila rezerva. Po dosedanjih izkušnjah se je to zgodilo kakih 80km prezgodaj. Ali je možno, da se skoraj za tretjino poveča poraba motocikla samo zaradi malo močnejšega vetra? Očitno je to možno!

Takrat je deževalo prav po biblijsko in na bencinske hlape sva prispela na moderno bencinsko postajo. Vstopil sem in debelušni prodajalki kar po slovensko razložil svoj problem glede financ. Njen pogled je begal od mene k pritlikavi sodelavki in nato proti vratom na drugi strani prodajalne. Z ene strani sem ji jaz preko pulta v roke tiščal evropskega dvajsetaka, z druge strani pa ji je nekaj mrmrala sodelavka. Premočen in premražen kot cucek sem vztrajal, da naj mi zamenja denar, sodelavka pa ji je še kar naprej nekaj mrmrala ne, da bi me enkrat pogledala v oči! Prepričan sem, da ji je govoril:''Poglej ga kakšen je-ves neobrit in zanemarjen! Sigurno te hoče okrog prinesti s ponarejenim denarjem! Nikar mu ne zaupaj. Vsaj Šefico vprašaj!!''

In je prišla velika Šefica. Črna in visoka gospa srednjih let, ki me prav tako ni niti ošvrknila s pogledom. Odkimala je in to je bilo to. Pol Evrope stran od doma, pa da bi želel koga ''nategniti''? Komu tu nekaj ni jasno?? In kako malo je potrebno, da nekoga osrečiš ali pa spraviš v slabo voljo? Po drugi strani pa: kaj mi pomaga, če imam polivinilasti vrečki za kolenskimi ščitniki skritih za dve njeni mesečni plači denarja? Še veliko drugih vprašanj se mi je motalo po glavi ob odhodu iz tega bencinskega servisa!

Naslednje mesto je bilo oddaljeno samo kake 2km vstran in tam sva poiskala banko. Na parkirnem prostoru pred njo sva se spravljala iz motorja, ko mimo prikrevsa stara ženička z ruto. Stegne roko in z milimi očmi prosi za 5LAT-ov. To je 7€! Kako naj ti jih dam?! Še sam jih nimam… Bog se te usmili!! Ali misliš, da, da sem bogat, če imam motor in sem prišel od daleč??!! Tudi, če bi jih imel ti jih nebi dal toliko. Mogoče en LAT… Seveda, če bi ga mi tvoja rojakinja pred 15imi minutami hotela zamenjati… Včasih na Tromostovju vržem v škatlo nekaj centov tistemu klošarju, ki igra harmoniko ali pa ''ubogemu'' študentu, ki ''žica'' in si izmisli dober izgovor… Nikakor pa ne stari čarovnici, ki je ocenila, da sem bogataš in v enem kosu računa na 5LAT-ov! Tako sem razburjen, da bi ji povedal kako krepko, če bi me razumela. Tako pa zamahnem z roko in greva v banko...

[moto rider]

No, ker se je tema razživela, bom pa še jaz eno anekdoto bolj na kratko;

Pred dvajsetimi leti; severna Avstralija - Boroloolla (med domorodci)

Sedel sem na motorju in čakal aborigina, da greva k njemu na farmo (kot mi je pri pivu prejšnji večer obljubil) jahat konje. - In normalno, da ga ni bilo, ker so njegove obljube s pivom splavale po topli vodi...

Poleg pa v Koyoto pick-up toči gorivo en možak, gleda reg. tablico (sydnejska - sem tam registriral motocikel) in dejal:

"Si pa od daleč. - Vroče, ne...!"

"V bistvu nisem iz Avstralije. Iz Evrope sem!" sem zdolgočaseno pribil.

"Ma ne..." je rekel. Jaz tudi! In pristavil: "Iz Yugoslavije sem."

Stvar je postala zanimiva. Človek iz razpadajoče, ljube skupne domovine.

"Jaz sem pa Slovenec" sem odvrnil.

Takrat pa skoči v zrak in reče:

Jaz tudi! Štajer'c sem. Karel Fiket iz Poljčan, madonca!!! Kaj pa delaš tu, čuj??!"

Potem je pa bilo dogodkov...

Se opravičujem, ker mi ni ratalo bolj na kratko! Sorry.

[Majesty]

Tale je bla tud smešna:

Na poti v Turčijo predlani se s punco ustaviva popoldne v Bolgariji v mestu Plodiv, prijetno utrujena in si po najdenem prenočišču v mestnem centru privoščiva pijačo, dve.

Nakar namignem natkarici, ki je bila že tako bolj na počasi narejena da bi rad plačal, ona pa odkima in izgine. Z mojo se začudeno spogledujeva, ko pride mimo tudi druga natakarica kateri namignem za plačilo, a tudi ona mi odkima in se izgubi v notranjosti lokala.

Ni nama bilo veliko jasnega zato počasi oblečeva jakne pobereva stvari iz mize, češ je mogoče pa že kakšna happy hour če nočejo plačila.

Že skoraj na pločniku, prihiti za nama prva natakarica z računom kar malo jezna, misleč da sva hotela pobegniti brez plačila?

Po plačilu pa se sprehajava dalje in med priložnostnimi pogovori z mimoidočimi domačini se mi je posvetilo!

:grrr = DA

:grim = NE

porkalapipa!

no zdej pa vem.

[kađiva]

no ja res da še nisem bil v kakšnih bolj oddaljenih deželah, ampak ponavadi je pri meni že vsak prestop meje smešen, ko pridem s svojim ropotalom z odprto suho sklopko na mejo...sem že večkrat obmejnim organom pojasneval, da z mojim motorjem ni nič narobe, da to tko mora bit ker je pač Ducati, no vseh nisem prepričal in so ostali prepričani da imam pokvarjen motor,...tud fanta na recepciji campa "pod maslinama" v Orašcu pred Dubrovnikom sta vsakič zmajevala z glavo, ko sem pricingljal v camp

[LK64]

Meni je bila najboljša, kako sem presenetil kolega iz Bora. Takole je bilo: nisem ga videl že nekaj let, niti slišal po telefonu. Enkrat ali dvakrat na leto je poklical moje starše, takrat ponavadi naročil, da me pozdravijo, sicer se pa nisva slišala. No in ko sem se odločil, da grem po Balkanu, sem ga poklical. Nikoli dobil na telefon (fiksni), dobro, sem si mislil, valjda je živ, če je spomladi enkrat klical starše.

Imel sem torej njegov naslov, telefonsko, in grem skozi Albanijo na Ohrid. Ja, pa tudi avtokarte nisem imel nobene, edino GPS modul in karte na mobilcu, če bi kje zagustilo. Če ga ne bom našel, bom šel pa pač naprej proti domu, sem si mislil in ga klical zvečer iz hotela. Nič. Tudi drugo jutro nič. Vseeno pičim proti Boru, mimogrede še tankam v Nišu (v rezervoar je šlo 3 deci manj, kot je deklarirana velikost tanka) in ko najdem Bor, poiščem železniško postajo, naročim kavo in ga pokličem.

Oglasil se je!! Zdravo, Leon tu, on meni zdravo, kako si. Jaz njemu, da bi ga obiskal, če lahko. Ja, seveda, ni problema. No, a me prideš iskat na železniško postajo? Kam? Kje si? Na železniški postaji V BORU, evo, v kafani Hajduka Veljka (nekaj takega), z motorjem, če me lahko prideš iskat, da greva skupaj k tebi, jaz sam ne znam. V redu, adijo.

Kar je sledilo, mi je njegova žena povedala: odložil je slušalko in rekel "Ne mogu da verujem. To nije moguče." In ko je ženi razložil, za kaj gre, mu je ona rekla, naj gre na postajo, valjda ga ne zezam, in če ga ne, naj ne pusti človeka čakati. Seveda je potem prišel, vmes še nabavil pečenja za 5 ljudi, je mislil, da je menda še kdo z menoj. Potem mi je povedal, da sta ene 14 dni z ženo letala naokoli, tisti dan sta pa prišla domov, da bo gledal nogomet. Potem pa ta šok. Še dobro, da ga ni kap, bi ga imel na vesti...

Potem smo v pogovoru predebatirali možnosti, "kaj če me ne bi bilo doma", "kaj če se ti motor pokvari", "kaj če se ti kaj naredi" itd. Ja, ne! Vidiš, da si bil doma, ko sem prišel do tebe. Drugače niti nisem razmišljal oz. bi pač šel naprej domov. Motor se mi ne bo pokvaril in tudi z menoj ne bo nič narobe, ker o tem ne razmišljam. Če bi, bi vlekel slabo karmo nase, tako se je pa vse izšlo. Niti radar me ni ustavil, niti bencina mi ni zmanjkalo... da ne govorim o tem, da mi je čez 14 dni doma totalno crknil akumulator. Ne kje v Albaniji... Tisto o srečanju z enim albanskim kmetom pa kdaj drugič.

[maus]

Lansko leto se peljemo iz Bijeline proti Kuli preko enega zelo majnega mejnega prehoda. In me srbski policaj vpraša, kako za vraga smo se tle znajdl in kam ssploh gremo ... jaz njemu skozi čelado sikam, da gremo u Kulo, člouk me je pa razumi mal drugač in mi odgovori: " U Pulu... e momak, ne da ste pogrešili put, več ste promašili celu državu. Ako se okrenete za 180 ° možda nađete pravu državu, a čak možda dođete do Pule." Pol sem mu nekak zatulu ... ne Pula... KULA ... pa se je sam zasmeju in reku... "Pa tako reci burazeru" ... js sm se smeju še ene 2 uri, mel solzne oči, da sem komi vozu.

[franc]

Eh, ko smo ravno pri mejah. Lani me je na prehodu Strezimirovci (BG-SRB) policaj vprašal kakšne znamke je moj motor in ko sem mu rekel, da je KTM je izjavil:" pa to je neka nepoznata marka", ko sem ga nato "prepričeval", da je to ena od bolj poznanih znamk, me je samo omalovažujoče gledal (v stilu ne ti mene jeb.. )

lp

Franc