Skoči na vsebino

Motorni napredek


RadovedniTaček

Priporočene objave

Pozdravljeni :) ,

zanima me, na kakšen način proizvajalci motorjev za avtomobile izboljšajo njihovo moč. Stari motorji 1,2 nimajo takšne moči, kot novi 1,2l s 103 KM npr.

Drugo vprašanje se pa nanaša na porabo goriva, in sicer v čem je trik zmanjšanja porabe, če izvzamemmo hibridne avtomobile.

Fajn bi bil specifičen odgovor, in ne npr., da je tehnologija napredovala :010

Hvala za odgovor, Lp.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ja, novejši motorji pri enaki kubaturi imajo večjo moč in manj porabijo. Vprašanje je, koliko je najmanjša poraba, do katere bodo prišli, recimo pri 1.2 motorjih. :whistle:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Z kvalitetnejšim in bolj natančnim vbrizgavanjem goriva, natančnejše delovanje med valji in ventili, boljšim odvajanjem toplote iz bloka motorja, manjše izgube pri prenosu moči na sklopko, kvalitetnejše gume, boljša aerodinamika, lažji materiali (manjša skupna masa vozila) in še in še.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pozdravljeni :) ,

zanima me, na kakšen način proizvajalci motorjev za avtomobile izboljšajo njihovo moč. Stari motorji 1,2 nimajo takšne moči, kot novi 1,2l s 103 KM npr.

Drugo vprašanje se pa nanaša na porabo goriva, in sicer v čem je trik zmanjšanja porabe, če izvzamemmo hibridne avtomobile.

Fajn bi bil specifičen odgovor, in ne npr., da je tehnologija napredovala :010

Hvala za odgovor, Lp.

Če primirjaš moč 1,2lit-motorja leta 1970 z današnjim novim 1,2 lit motorjem imajo danes ti motorji 100% večjo moč(2X-tno)in vsaj 30% manjšo porabo, kot pred leti.Zakaj: Boljši lažji materijali,boljša goriva,večja kompresijska razmerja prej 1:9,danes 1:12,drugačno krmiljenje ventilov,twincam vžigi,direktni vbrizgi,lektronski vbrizgi,razna tipala-sonde, ki dajo računalniku vse potrebne podatke za idealno izgorevanje,bojša olja,boljša polnenja cilindrov,več ventilov na cilinder itd.itd. da sploh neomenjam turbo polnilnika,interkulerja ali celo bi-turbo polnilnikov z interkulerjem !!!

Na drugo vprašanje o porabi goriva si delno odgovor že dobil,sicer pa kot ti je bilo že napisano avti so mnogo lažji veliko plastike in vsi so danes preizkušeni v vetrovnih kanalih na čim manjši upor, kar tudi zelo pripomore k porabi goriva kot tudi lahka platišča, dobre in dovolj napumpane gume ! :hmm: :hmm:

Ps.če te še kaj konkretnega zanima vprašaj dobiš odgovor, saj jaz sem z to avtomobilsko tehniko gor rasel imel sem avto z 140 Ps leta 1969, ko sem še vozil gorske dirke in relye. :whistle:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

evo so ti vse odgovorili, mogoče še samo za omenit - boljši bencin (včasih je bil 91 oktanski ali še manj, popravite me) in napredek tudi pri izpušnem sistemu.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Povečanje moči gre lahko na račun povečanega števila obratov. Pri vsakem gibu bata opravimo neko delo in čim hitreje se bati gibljejo, tem večjo moč dobimo. S polnilniki dosežemo večjo količino zraka v valju zaradi povečanega tlaka, če zrak pred tem hladimo (intercooler) pa ga gre v valj še več (plinska enačba). Z več zraka lahko pokurimo več goriva in posledično dobimo večjo moč. Napredek pa je možen z uporabo novejše tehnologije (boljši materiali, natančno izdelani deli motorjev), kar pomeni manjše upore in obrabo.

Boljšo porabo pa dosežemo z večjim izkoristkom goriva, za kar potrebujemo natančno doziranje, da vso vbrizgano gorivo tudi izgori, manjše izgube zaradi gladkih stev sesalnih in izpušnih valjev, manjšega trenja nasploh, bolj vzdržljivih materialov, ki omogočajo višje delovne temperature (hlajenje v osnovi pomeni izgubo, saj odvajamo energijo, ki bi jo lahko pretvorili v koristno delo ampak je potrebno, ker materiali sicer ne bi zdržali. Z novimi materiali se tudi zmanjšuje masa premikajočih delov v motorju in s tem izgube. Teža avtomobilov se na žalost ne zmanjšuje (razen pri Königseegu, ki ima karoserijo iz karbona) ampak povečuje zaradi obilice opreme in varnostnih zahtev. Se pa zmanjšuje zračni in kotalni upor zaradi natančnega načrtovanja oblike in izboljšanih pnevmatik pa tudi upori pri prenosu moči iz motorja na kolo (stari avtomatski menjalniki so imeli kar nekaj izgub).

Kvaliteta goriva v osnovi ne zmanjšuje porabe sama po sebi (vse vrste bencina imajo približno enako energetsko vrednost) ampak boljši bencin omogoča bolj natančno zgorevanje (v stari Jugi smo imeli 86 normal in 98 super - mimogrede - pride peder na pumpo v Nemčiji in si vtakne ročko v rit, pa prileti črpalkar ven in se zadere: Das ist ja nicht normal. Oni pa nazaj: Nein, das ist Super.

Višje oktanski bencini pa omogočajo višje kompresijsko razmerje in s tem več moči.

Toliko iz pozabljive glave, ostalo pa ve stric Google

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Qrc pa tak napredek, vsi žrejo 7L al pa več kot moja 25 let stara katra, voziš se pa lahko itak po omejitvah, pa še vsi skoraj lažejo v tehničnih podatkih o porabi najmanj za 20 % trance_39_thumbdown.gif

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Qrc pa tak napredek, vsi žrejo 7L al pa več kot moja 25 let stara katra, voziš se pa lahko itak po omejitvah, pa še vsi skoraj lažejo v tehničnih podatkih o porabi najmanj za 20 % trance_39_thumbdown.gif

Ki je tehtala okoli 700 kg, pozimi si moral imeti oblečeno bundo in posebno koco za desno koleno, poleti je bilo prijetno toplo do svinjsko vroče, na 130 si prišel po cirka minuti, več pa nisi potreboval, ker nismo imeli avtocest.

BTW: Sosed ima Pasata karavan z avtomatskim menjalnikom in 103 kW pa ima porabo okoli 6 litrov. pa je avto enkrat težji od katre.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ki je tehtala okoli 700 kg, pozimi si moral imeti oblečeno bundo in posebno koco za desno koleno, poleti je bilo prijetno toplo do svinjsko vroče, na 130 si prišel po cirka minuti, več pa nisi potreboval, ker nismo imeli avtocest.

BTW: Sosed ima Pasata karavan z avtomatskim menjalnikom in 103 kW pa ima porabo okoli 6 litrov. pa je avto enkrat težji od katre.

moja bivša katrca je porabila ob najnežnejši vožnji po mestu in okolici cca 8-8,5l... s tremi konkretnimi junci in nekaj prtljage na polno pa 6,24l/100km... spredaj je imela gume 165/70/13 in se je kazalec za hitrost - pač moral zaradi palčke - ustavil naokrog na ničli po vrhniškem klancu ( samo enkrat - potem me je res minilo zaradi tistega kuclja na koncu viadukta , ki se ga nekateri mogoče še spomnite )... v 20 mesecih prevozil 115,000km na 37,000 podlage , zamenjal tri zadnje ležaje -dva zunanja in enega notranjega - , ter eno polosovino , servis na 10,000km ter občasno nastavljanje ventilov ... po brzinomeru takoj po servisih : prva - 62 , druga 105 , tretja 135 , četrta po ravnem ( zaradi 2cm dvignjenega prednjega dela - polterenska vožnja) 130 km/h... po ovinkih se je takrat malokateri avto lahko primerjal z njo in njenimi 34 konji ( pustmo stat osla za volanom ) - parirali so ji šele avti čez 90 konjev , a le če so bili približno iste teže... naložila in peljala je lahko 8 x 60kg(vreče) = 480kg ....

gretje je bilo res malo švohno a tudi danes gledam avtomobile za 50,000€ pri katerih vozniki zaradi zarošenih šip ne vidijo ven ... vročine jaz nisem občutil ker je bila bela in zaradi pokončnih in ravnih šip ni bilo direktnega gretja v kabino- leča efekt ( za primerjavo punto 1 prav tako bele barve sem izmeril na spodnji senčni strani armature pri 32stC zunaj - ja 69stC , sedeži na katere je sijal sonce so bile plošče od štedilnika (pri katri v senci) in volana se 10 minut nisi mogel dotakniti)...

več kot 130 pa tudi danes ni dovoljeno voziti , tako da kar smo hitrejši smo pač v prekršku...in malokateri avto bi se tudi ob AC brez omejitev vozil skozi na polno , sploh pa današnji avti tega ne bi zdržali , ker so narejeni na izkoristek in omejene obrate ... prav rad bi videl novega dizla brez blokade .... in pasat ima nabavno ceno proti twigo-tu koliko??

marsikatera avtomobilska tovarna je že naredila kakšen zeloooo dober motor z zelo nizko porabo , visokim navorom ter veliko močjo ... a nažalost vsega le ne smejo prodati takoj , ker bi sami sebe spravili ob delo ... ali si kdo predstavlja motor , ki je cel narejen iz nekovinskih ( "keramičnih") materialov , ki imajo med seboj minimalno trenje , zdržijo nemogoče visoke temperature in ne rabijo mazanja ter hlajenja ?? slednjega se pač uporablja samo za gretje kabine ... ki bi imel pri 1600ccm 240 konjev , tehtal 40% od sedanjih motorjev ter imel mix porabo 5,5 - 6l bencina na 100km , je idealen za pogon na etilni alkohol , lpg ali cng ??

vzdržljivost motorja pa kakšne 3 karoserije ... no ne se bati , kajti taki projekti končajo v pozabi ... nažalost ...

Popravljeno . Popravil thumper
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

moja bivša katrca je porabila ob najnežnejši vožnji po mestu in okolici cca 8-8,5l... s tremi konkretnimi junci in nekaj prtljage na polno pa 6,24l/100km... spredaj je imela gume 165/70/13 in se je kazalec za hitrost - pač moral zaradi palčke - ustavil naokrog na ničli po vrhniškem klancu ( samo enkrat - potem me je res minilo zaradi tistega kuclja na koncu viadukta , ki se ga nekateri mogoče še spomnite )... v 20 mesecih prevozil 115,000km na 37,000 podlage , zamenjal tri zadnje ležaje -dva zunanja in enega notranjega - , ter eno polosovino , servis na 10,000km ter občasno nastavljanje ventilov ... po brzinomeru takoj po servisih : prva - 62 , druga 105 , tretja 135 , četrta po ravnem ( zaradi 2cm dvignjenega prednjega dela - polterenska vožnja) 130 km/h... po ovinkih se je takrat malokateri avto lahko primerjal z njo in njenimi 34 konji ( pustmo stat osla za volanom ) - parirali so ji šele avti čez 90 konjev , a le če so bili približno iste teže... naložila in peljala je lahko 8 x 60kg(vreče) = 480kg ....

gretje je bilo res malo švohno a tudi danes gledam avtomobile za 50,000€ pri katerih vozniki zaradi zarošenih šip ne vidijo ven ... vročine jaz nisem občutil ker je bila bela in zaradi pokončnih in ravnih šip ni bilo direktnega gretja v kabino- leča efekt ( za primerjavo punto 1 prav tako bele barve sem izmeril na spodnji senčni strani armature pri 32stC zunaj - ja 69stC , sedeži na katere je sijal sonce so bile plošče od štedilnika (pri katri v senci) in volana se 10 minut nisi mogel dotakniti)...

več kot 130 pa tudi danes ni dovoljeno voziti , tako da kar smo hitrejši smo pač v prekršku...in malokateri avto bi se tudi ob AC brez omejitev vozil skozi na polno , sploh pa današnji avti tega ne bi zdržali , ker so narejeni na izkoristek in omejene obrate ... prav rad bi videl novega dizla brez blokade .... in pasat ima nabavno ceno proti twigo-tu koliko??

marsikatera avtomobilska tovarna je že naredila kakšen zeloooo dober motor z zelo nizko porabo , visokim navorom ter veliko močjo ... a nažalost vsega le ne smejo prodati takoj , ker bi sami sebe spravili ob delo ... ali si kdo predstavlja motor , ki je cel narejen iz nekovinskih ( "keramičnih") materialov , ki imajo med seboj minimalno trenje , zdržijo nemogoče visoke temperature in ne rabijo mazanja ter hlajenja ?? slednjega se pač uporablja samo za gretje kabine ... ki bi imel pri 1600ccm 240 konjev , tehtal 40% od sedanjih motorjev ter imel mix porabo 5,5 - 6l bencina na 100km , je idealen za pogon na etilni alkohol , lpg ali cng ??

vzdržljivost motorja pa kakšne 3 karoserije ... no ne se bati , kajti taki projekti končajo v pozabi ... nažalost ...

japonci že imajo enih 8 let motor ki je poraba 3,5 litra na 100km... moč motorja 130 KM.... :whistle:

daj trumer ne sanjaj o keramičnih materialih :headbang:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

japonci že imajo enih 8 let motor ki je poraba 3,5 litra na 100km... moč motorja 130 KM.... :whistle:

daj trumer ne sanjaj o keramičnih materialih :headbang:

ja hilton imajo .podatki in realnost so tako različni stvari kot sanje in more .... .sploh če ga voziš na teh 130 konjih ima porabo 3,5l/100km ...

pazi na glavo pa se pozanimaj okoli razvoja v volvo ....leta nazaj ...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Guest Ajdemi Popuši

Povečanje moči gre lahko na račun povečanega števila obratov. Pri vsakem gibu bata opravimo neko delo in čim hitreje se bati gibljejo, tem večjo moč dobimo. ...

Zelo dobro napisano, kratko in jedrnato ! :notworthy:

To bi lahko bil tudi uvod v knjigo 'Motoroznanstvo za telebane' ..

Ker sam nisem ne strojnik, ne fizik in ne matematik, bi samo prosil za dodatno pojasnilo: kje pride do razlike med močjo in navorjem motorja ?

A navor v praksi pomeni to, da imajo motorji (=agregati) z večjo maso (batov, ojnic, idt..) zaradi svoje vztrajnosti tudi večji navor ?

Morda butasto vprašanje, bom pa res vesel pojasnila !

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Bom poskusil, čeprav je minilo že kar nekaj časa od Tamovega RR.

Torej, površina bata, krat pritisk je sila. Pritisk nastane zaradi ekpanzije pri zgorevanju. Sila, ki deluje na ročico ročične gredi povzroča navor (po starem moment). Podobno kot pri kolesarjenju, s svojo težo stopiš na pedal in pri moji teži cca 100 kil ali 1000 N in ročici gonilke cca 20 cm zmorem moment 200 Nm (kar je enako Triumph Rocketu). Torej imajo kolesarji izjemno velik navor, ker pa vrtijo pedala zelo počasi je moč zelo majhna (oz. obratno - zaradi majhne moči lahko le počasi gonimo kolo).

Moč je pa količina opravljenega dela v enoti časa. Čim močnejši smo tem manj časa porabimo za opravljanje nekega dela. Pri motorjih pa takole: Z vsakim obratom motor opravi neko delo saj je delo produkt navora in kota zasuka. Pri 100 obratih v sekundi (6.000 rpm) je moč enaka 100 kratnik dela, ki ga opravimo v vsakem obratu, pri 200 obratih na sekundo (12.000 prm) pa je moč enkrat večja. Da pa se motor lahko vrti tako hitro - pri obremenitvi seveda - je potrebno dovajati energijo, ki jo dosegamo z zgorevanjem.

Še nekaj: za pospeševanje potrebujemo silo, zato je potreben navor, za velike hitrosti pa potrebujemo moč, da čimprej opravimo delo = sila upora krat pot.

Upam, da je razumljivo in predvsem prav - če zna kdo boljše naj me prosim popravi ali dopolni.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Guest Ajdemi Popuši

Me prav veseli, da sem si enkrat dokončno razjasnil, kaj je moč agregata (zgorevalnega prostora) in kaj je navor, ki ga taisti agregat nudi na sami ojnici !

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pravi motorni napredek bo bil, ko ne bo več batnega motorja, ker je preveč izgub, podobno kot pri navadni žarnici sama VROČINA . V več kot 100 letih batni motorji zame niso kaj bistveno napredovali saj je osnova skoraj ista :whistle:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Zelo laično pojasnilo:

Navor je sila, ki vrti motor (ojnico....), če to silo pomnožiš z obrati dobiš moč motorja pri nekih obratih. Pri nizkih obratih je moč motorja majhna, sicer je navor lahko velik, vendar je obratov premalo in zato zmnožek (moč) ni visoka.

Pri višjih obratih se moč povečuje (množi obrate in navor) do neke meje, ko izgorevanje ni več optimalno in zato pade navor in posledično še moč.

Navor: velik je pri motorjih, ki imajo velike bate. To so eno ali dvovaljniki. Več kot je batov (valjev) manjši so in zato omogočajo manjši navor. Vendar pa so lažji in tek je mirnejši, zato omogočajo več vrtljajev in posledično lahko tudi večjo moč. V mehaniki se vedno sklenjajo kompromisi.

Poraba goriva je problem, ki ga batni motorji nikoli ne bodo zadovoljivo rešili. Večinoma zaradi toplotnih izgub. Idealen bi bil keramični motor, ki bi omogočal višje temperature delovanja, vendar se pojavijo znane omejitve keramičnih materialov, če pa že pogruntajo primeren material, je pa predrag ali prezahteven za obdelavo.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

čim večja moč ob čim manjši porabi; oboje je seveda želja konstruktorjev in proizvajalcev motorjev z notranjim izgorevanjem.

tako manjša poraba goriva kot večja moč se najlažje dosežeta z osiromašenjem mešanice zraka in goriva (AFR), ki ob določeni stopnji kompresije zgoreva v motorju. seveda do nekega razmerja, ki je robni pogoj za uspešne detonacije v cilindru :)

določanju AFR in predvžigu/vžigu sta namenjena znana lambda sonda, senzor klenkanja, temperaturni senzor,...

ob tem nastopajo (kako neverjetno, a ne, manj goriva pa večja temperatura? jebiga, tko pač je...) velike toplotne obremenitve motorja, ki predstavljajo največjo omejitev konstruktorjem.

moč in izkoristek sta namreč odvisna od toplotne razlike v termodinamičnem procesu, ki se odvija tako v otto kot v diesel motorjih ter tlaku, ki nastaja ob posameznih eksplozijah.

pomembno vlogo tu igra material batov, sten valjev ipd ipd...

od tu sledi odgovor na vprašanja: napredovali so materiali, v njih je še največje bistvo evolucije na tem področju. zdajšnje legure so odpornejše proti toplotnim obremenitvam, bolje odvajajo toploto, imajo manjšo obrabo, imajo nizke torne koeficiente, so žilave, so trde ( trdnost in trdoto je potrebno ločevati ).

z izborom materialov konstruktorji skušajo narediti čim bolj idealen motor, ki pa ga seveda ni... tako kot materiala ne, saj se ponavadi trdi in žilavi materiali nesramno težko obdelujejo.

sicer pa, veliko vlogo pri končni moči igrajo tudi zadeve, kot sledi:

-majhne vrednosti rotirajočih in gobajočih se mas, majhni vztrajnostni momenti, pri čemer zopet ključno vlogo igrajo materiali (velika trdnost in trdota ob majhni teži, posledično manjši preseki, posledično draga zadeva :) ) ti dragi novi materiali omogočajo majhne bate, zelo precizne tolerance,...

-majhni notranji upori, ki se dosežejo z ustrezno obdelavo valjev sten in batnih obročkov, z ustreznim mazanjem, zopet z zmanjšanjem recimo kotalnega upora v ležajih (npr. keramične kroglice namesto kovinskih).

toliko zanekrat, bistvo je že itak povedano, sve su ostalo nijanse!!!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pravi motorni napredek bo bil, ko ne bo več batnega motorja, ker je preveč izgub, podobno kot pri navadni žarnici sama VROČINA . V več kot 100 letih batni motorji zame niso kaj bistveno napredovali saj je osnova skoraj ista :whistle:

Saj so poskušali nove koncepte npr. Wankel, ki pa ima izrazito neugodno obliko zgorevalnega prostora. Najugodnejši v tem trenutku je po moje elektromotor, ki ima ogromen navor, izgube so mnogo manjše, mnogo tišji in čistejši je od klasičnih, zaviranje lahko prideluje energijo, le hramba elektrike je problem.

SIcer pa tudi jedrske elektrarne, ki so kao vrhunec tehnologije, delajo na stoletja starem principu parnega stroja oz. parne turbine, le gorivo je drugo.

Pravi napredek bo teletransporter (Beam me up Scotty), le ne vem kako bo to vplivalo na motociklizem - kdo bo prej na cilju: Stoner, Pedrosa ali Rossi.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

čim večja moč ob čim manjši porabi; oboje je seveda želja konstruktorjev in proizvajalcev motorjev z notranjim izgorevanjem.

tako manjša poraba goriva kot večja moč se najlažje dosežeta z osiromašenjem mešanice zraka in goriva (AFR), ki ob določeni stopnji kompresije zgoreva v motorju. seveda do nekega razmerja, ki je robni pogoj za uspešne detonacije v cilindru :)

določanju AFR in predvžigu/vžigu sta namenjena znana lambda sonda, senzor klenkanja, temperaturni senzor,...

ob tem nastopajo (kako neverjetno, a ne, manj goriva pa večja temperatura? jebiga, tko pač je...) velike toplotne obremenitve motorja, ki predstavljajo največjo omejitev konstruktorjem.

moč in izkoristek sta namreč odvisna od toplotne razlike v termodinamičnem procesu, ki se odvija tako v otto kot v diesel motorjih ter tlaku, ki nastaja ob posameznih eksplozijah.

pomembno vlogo tu igra material batov, sten valjev ipd ipd...

tole se mi zdi zelo res.

.

od tu sledi odgovor na vprašanja: napredovali so materiali, v njih je še največje bistvo evolucije na tem področju. zdajšnje legure so odpornejše proti toplotnim obremenitvam, bolje odvajajo toploto, imajo manjšo obrabo, imajo nizke torne koeficiente, so žilave, so trde ( trdnost in trdoto je potrebno ločevati ).

z izborom materialov konstruktorji skušajo narediti čim bolj idealen motor, ki pa ga seveda ni... tako kot materiala ne, saj se ponavadi trdi in žilavi materiali nesramno težko obdelujejo.

sicer pa, veliko vlogo pri končni moči igrajo tudi zadeve, kot sledi:

-majhne vrednosti rotirajočih in gobajočih se mas, majhni vztrajnostni momenti, pri čemer zopet ključno vlogo igrajo materiali (velika trdnost in trdota ob majhni teži, posledično manjši preseki, posledično draga zadeva :) ) ti dragi novi materiali omogočajo majhne bate, zelo precizne tolerance,...

-majhni notranji upori, ki se dosežejo z ustrezno obdelavo valjev sten in batnih obročkov, z ustreznim mazanjem, zopet z zmanjšanjem recimo kotalnega upora v ležajih (npr. keramične kroglice namesto kovinskih).

toliko zanekrat, bistvo je že itak povedano, sve su ostalo nijanse!!!

tlele pa se ne morem strinjat. res je, da so novi materiali boljši. ampak so tudi dražji, in zato jih v avtomobilih srečujemo čedalje bol po redko. Vedno bol se mi zdi, da so top materiale uporabljali konec devetdesetih, od takrat naprej pa se vse preveč varčuje, da bi govorili o uporabi fantastičnih materialov. Zdi se mi, da so proizvajalci krepko povečali obremenitve. Na novo so preračunali tolerance in obremenitve peljali bližje točki zloma. včasih so bili stroji krepko predimenzionirani, zdaj pa vztrajno postajajo pod dimenzionirani, da se denar vrti hitreje in več tudi po servisih.

Če pogledamo motor iz obdobja 1999-2002, cbr gsxr in podobni, so nardili cca 100-120Kw in bli sposobni odpelat 200 000km brez blaznih posegov. Novi motorji plunejo dobrih 130kw, so po 10 ali več kg lažji, ampak težko zdržijo dve sezoni amaterskega dirkanja, brez strojeloma.

Vrhunski, prestižni materiali se uporabljajo v prestižnih strojih, v fiatu, fordu VW ali hondi 1,2 jih ne bomo našli. je pa vse v njih pod maksimalnim še dovoljenim stresom.

my opinion. zna bit da se zelo motim.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

o tem se da debatirat...

spremenili so se tudi materiali orodij in postopki obdelave. sedaj je na voljo več ekzotičnih materialov za orodja, ki omogočajo veliko ponovljivost serij ipd. posledica tega je tudi to, kar omenjaš... da se lahko zadeve zdimenzionirajo tako, da zdržijo točno določen interval...

dostopnejši so postale kontrolne naprave in postopki, ki omogočajo pregled polizdelkov in izdelkov pred vgradnjo. govorimo o rentgenih in drugih neporušnih metodah.

itd itd itd... dosti se da napisati, 500 strani je premalo!!!

se pa strinjam s tem da sta spodbujanje potroštništva in kapitalizem skupaj s prej omenjeno natančnostjo in ponovljivostjo zadevo pripeljala v to, da se zadeve prično "drugače obnašati" v naslednjem kilometru ali tednu, ko se izteče garancija...

jebiga...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 5 tedne pozneje...

japonci že imajo enih 8 let motor ki je poraba 3,5 litra na 100km... moč motorja 130 KM.... :whistle:

daj trumer ne sanjaj o keramičnih materialih :headbang:

Hehe, liter bencina ima 7kw toplotne energije torej 3.5L bencina ima 24.5kw. 130konjev je nekje 100kw, Torej ima 400% izkoristek tale motor :)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

japonci že imajo enih 8 let motor ki je poraba 3,5 litra na 100km... moč motorja 130 KM.... :whistle:

daj trumer ne sanjaj o keramičnih materialih :headbang:

Hehe, liter bencina ima 7kw toplotne energije torej 3.5L bencina ima 24.5kw. 130konjev je nekje 100kw, Torej ima 400% izkoristek tale motor :)

In kaj naj bi ta tvoj izračun predstavljal??? :rolleyes:

Če uporabiš številko 10 (za 10L/100km) še zmeraj prideš "zgolj" na 70kW... tako, za primer...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.


×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!