malček Balkanijade

[molotov]

Odločil sem se, da se pred koncem dopusta odpavim še na krajšo Balkan turco. In sem šel.

Dan 1

Štart ob 5.00 z Jesenic. Šel sem po stari cesti do Ljubljane, in potem naprej do Postojne. Tam zavijem za Ilirsko Bistrico in naprej v Hrvaško čez Jelšane. Tam se peljem tudi 500 metrov po avtocesti,ker drugače ne gre. Zavijem na magistralko 8. Čez par minut pridem v Rijeko. V njej sem bil že parkrat, zato se ne ustavljem in gasa naprej. Peljem se po magistralki, ni pretirane gneče in na nebu ni niti enega oblačka. Malček naprej se ustavim da slikam most, ki gre na Krk. In gremo naprej proti Splitu. Cesta je lepa, zelo dobro vzdrževana. Nasploh menim da so Hrvaške ceste veliko boljše od naših in so nam lahko za zgled. pridem do Senj in še vedno vozim na jug. Ceste pelje popolnoma ob obali in res je zanimivo opazovati vse otoke, ki so zelo blizu obali. NAsploh me je Dalmacija navdušila, in ne razumem Švedov oz. Nemcev, ki se pripeljejo 2000 km, nato pa obtičijo v kampu v Istri. Postaja vroče zato vozim v kratki majici. Pred zadrom se odločim, da ne bom šel preko mosta ampak, se obrnem in grem v notranjost. Grem preko Jasenic na Obrovac. Pokrajina je popolnoma sušnata, trava je popolnoma rumena in na vsakih 200m kakšen grmiček. Cesta je pa popolnoma prazna. In pa vročina, takoj ko sem zavil v notranjost, je postalo občutno topleje. Vozim se v kratki majici in v kratkih hlačah, pa se vseeno kuham. Motorček pa še vedno veselo dela, čeprav je zračno hlajen. Zavijem za Benkovac, Vmes srečujem "ghost towne" to so ogromna poslopja oz. tovarne, z vso potrebno infrastrukturo za delavce in surovine, ki propadajo. Pridem v Benkovac, nato se pa zgodi nekaj zanimivega. Trak oz. "gurtna" z katero sem imel privezano prtljago se zaplete v feltno. Cel motor skoči in vsa prtljaga popada po cesti. In potem veselo skačem po cesti in pobiram prtljago. pregledam motor in ugotovim da je vse ok. Je kar trpežen, glede da je na traku pisalo da je do 3000kg. Prtljago zavežem z ostankom traku in gremo naprej. Pridem v Biograd in zopet sem ob morju. Nadaljujem naprej proti Splitu. Split ni bil nič posebnega, zato grem hitro naprej proti Dubrovniku. V Opuzenu se obrnem na mejni prelaz Metkoviči, iščem kamp, polkrožno obračam pred policajem in zato me ustavi. V Bistu je bla policajka in je rekla da bom šel v zapor in jutri na sodišče . Jih že kar poznam te policaje. Ustavili so me že velikokrat a se vsakič da vse lepo zmenit. Se ne kregaš, priznaš napako in ne bodo komplicirali. Ona me potem usmeri v kamp. To je bil Kamp ob Lijaku Neretve. Nič posebnega a za eno noč bo dober. Grem pod tuš in pa direkt spat, saj sem bil dokaj utrujen po 800 km.

[molotov]

Dan 2

Cilj so bile Pale, saj imam tam vikendico. Štartam v oblačno jutro. In po 2 km se vlije. Tako ma pere vse do Metkovičev. Tam prečkam mejo in že sem v Bosni. Zopet začne padat dež in pada vse do Mostarja. V Mostarju sem že bil, a dolgo nazaj, zato si ga grem še enkrat pogledat. Imel sem ga v lepem spominu, a sem ga šele zdaj spoznal v pravi luči. Mesto sredi pustinje, kjer je izredno malo dežja (ko se pa jaz vozim pa pada), zato kmetijstvo ni mogoče. Imajo nekaj malega industrije a v glavne se oklepajo turizma. Mesto je grdo, šelo ko prideš v stari del je lepše. Pogledal sem tisti most, iz katerega skačejo in se sprehodil čez. Sploh se mi ni zdelo tako visoko. Pomoje da bi tudi jaz skakal če bi tukaj živel, saj itak drugega nebi imel za delat. 80% ljudi je brezposelnih, tako da je dokaj veliko sranje živeti tam. Grem iz Mostarja in zopet pada dež. Skoraj se zabijem v Audija na semaforju zaradi izjemno spolzkega asfalta. Grem naprej proti Sarajevu. V Bosni ni avtocest, zato gre ves promet preko magistralk. Zato se je dokaj dolgočasno vozit po njih, ker so polne kamijonov. Nekako prilezem do Sarajeva, kjer se odločim da grem na čevape. Parkiram pred baščaršijo in grem poiskat svojo najljubšo čevabdžinico. Potem srečam svoje starše in sestro? Nisem jih videl že več kot mesec in sploh jih nisem pričakoval v Sarajevu. So rekli da me bodo počakali na Palah. Tako da sko imali srečo da smo se srečali sredi Baščaršije. No uglavnem grem na te čevape, jih pojem 15 in se odpeljem do Pal za očetom. Delali so nek tunel, tako da se namesto 13 km voziš ene 20 km čez eno totalno vukojebino. No prispem na Pale po deževnih 200km(tisti dan). In nato pripovedujem reostanek dneva kako mi je bilo na na mojem potovanju. " potopis" je tukaj : .

[molotov]

DAN 3

Odločim se da grem obiskat žlahto, naredim lepih 120 km po Romaniji, in se vrnem nazaj poln kajmaka in suhega mesa. BIl je izredno lep sončen dan in ubijalska pokrajina. BIlo je tudi veliko težkega makadama.

[molotov]

DAN 4

Odločim se da grem nazaj domov. Sem mislil še do Beograda, pa so mi rekli da ne smem . In tako se odpravim nazaj proti Sloveniji. Grem nazaj do Sarajeva. Tam zavijem v smer Zenice. In se peljem po 38 km avtoceste. To je tudi vse kar imajo od avtoceste . Pred Zenico zavijem za smer Travnik, grem v Donji Vakuf in naprej proti Jajcu. Cesta je bila super, še relativno prazna zaradi zgodnjih ur. Iz jajca grem proti BIhaču. Sem na rezervi. Ta del je prazen, nobenih vasi oz. mest. Samo neverjetna pokrajina in cesta. Na pol poti med jajcem in Bihačom je Bosanski Petrovac, kjer sem vedel da je pumpa. Sem zračunal da bom glih za glih prišel do Petrovca. Pa sem se zakalkuliral. Sem 70 km v rezervi, Pumpe pa nikjer. Vedel sem da mi bo zdaj zdaj crknil. In čez deset km pridem v Petrovac in motor od samega veselja crkne. In tako sem ga porival 100m do pumpe in se se čudil svoji sreči. Če bi mi crknil 10km prej bi bla štala. Natankam in grem naprej proti Bihaču. Prečkam mejo in grem do vasi, kjer se je rodil moj oče, grem na pokopališče in negdo me povabi v hišo. En daljni sorodnik z očetove strani. Dal mi je kosilo, malček sva poklepetala in razložil mi je kako pridem do Željave. Tako se mu zahvalim za kosilo in grem pogledat to letališče. Pridem direkt do glavnega poslopja, kser so živeli vojaki oz. uslužbenci. Tam je živelo 5000 ljudi, in žalostno je bilo gledati vsa ta prazna poslopja. Zdaj notri gnezdijo Jastrebi. Vse je zaraščeno in Znaki ki opozarjajo da so okoli še nesprožene mine so na vsakih 50 metrov. Pridem do piste in do garaže za avijone. Hangarji so nekako v hribu. In vrata so bila točno izrazana, tako da je samo Orao J22 lahko prišel notri, ta vhod so potem zaprla 22 tonska vrata. Notri v gori je bil še nuklearni bunker. To je bila v bistvu letalonosilka na kopnem. Celo poslopje je bilo vredno 13 MILJARD dolarjev. Potem ga je pa JLA sama uničila. Je dokaj žalostno gledati kako vse propada, ko veš da je nekoč Jugoslavija bila nekaj. Vsak je vedel kaj je Jugoslavija, vsak je poznal Tita. Imeli smo 3 največjo vojsko v Evropi. Bili smo evropska velesila. Danes pa Francozu rečem da sem iz Slovenije. Pa reče aja Slovaška, zelo lepa država. In to ni samo osamljen primerek. Večini je slovenija in slovaška isto. No uglavnem dam čelado dol in se zapeljem po pistah. neverjeten občutek. Se splača živeti zaradi takih podobnih trenutkov . Naredim ene 20 km po pistah in se odpravim ( z čelado ) Naprej do Karlovca. Cesta je glavna magistralka in vožnja je zopet dolgočasna. prispem v Karlovac in grem čez Jurovski brod v Slovenijo. Potem pa Novo Mesto-Ljubljana-Jesenice vse po stari cesti. Cel dan je bil prelep in brez dežja. Naredil sem 700km in lepo končal turco.

[gizmOkak]

kaj naj rečem... LEGENDA :notworthy: Tvoje poste vedno preberem z veeeeelikim užitkom, in to večkrat

[BMWflar]

Čestistam še enmu k ga niso dobil na Željavi, meno zadnjoč so...Poleg tega da so tam same kače in to poskoki, kjer moraš dobesedno slalom vozt med njimi ter opazovat kje gre patrulja da te ne zasači ker si naredil mejni incident, seveda če se ne prijaviš vodji izmene na meji prej/tega na žalost nisem takrat vedel, zdej vem/.Svetujem vsakomur ki gre tja da to naredi, da ne bo imel problemov in prespal na njihovi policiji pa plačal 250 EUR.

[Kolen]

zopet zanimivo branje. zanima me kje v Sarajevu so tebi najboljši čevapi?

Imaš pa res srečo z računanjem količine bencina :notworthy: .

BRAVO !

[molotov]

Čestistam še enmu k ga niso dobil na Željavi, meno zadnjoč so...Poleg tega da so tam same kače in to poskoki, kjer moraš dobesedno slalom vozt med njimi ter opazovat kje gre patrulja da te ne zasači ker si naredil mejni incident, seveda če se ne prijaviš vodji izmene na meji prej/tega na žalost nisem takrat vedel, zdej vem/.Svetujem vsakomur ki gre tja da to naredi, da ne bo imel problemov in prespal na njihovi policiji pa plačal 250 EUR.

kaj naj rečem. Imam se za dokaj srečnega človeka...

[molotov]

zopet zanimivo branje. zanima me kje v Sarajevu so tebi najboljši čevapi?

Imaš pa res srečo z računanjem količine bencina :notworthy: .

BRAVO !

Željo 2. Je dokaj težko najti... Je v neki stranski uličici na baščaršiji.

LP

[motozajebant]

Ej stari, svaka čast, tvoje poste vedno berem z užitkom, tako da kar nadaljuj v tem tempu motoriranja in pisanja

lp,mz

[student]

Bravo. Dober si

[Kolen]

Željo 2. Je dokaj težko najti... Je v neki stranski uličici na baščaršiji.

LP

poznam ker sem vsako leto vsaj enkrat v Sarajevu. Vprašal sem iz čistega firbca....

[Andrej.d]

poznam ker sem vsako leto vsaj enkrat v Sarajevu. Vprašal sem iz čistega firbca....

pa tudi pri Želju niso slabi (to je tisti čisto na začetku)

[exe`FZS]

ve slučajno kdo kako se reče pa tam, ko je takšna mala čevabdžinica, pa ima mojster obešene slike politikov po stenah, kateri so bili že pri njemu gostje. Lokal je dokaj majhen, me pa je tja peljal znanec iz Sarajeva, ker naj bi kao tam imeli najbolše čevape.

[matjazek]

Čestistam še enmu k ga niso dobil na Željavi, meno zadnjoč so...Poleg tega da so tam same kače in to poskoki, kjer moraš dobesedno slalom vozt med njimi ter opazovat kje gre patrulja da te ne zasači ker si naredil mejni incident, seveda če se ne prijaviš vodji izmene na meji prej/tega na žalost nisem takrat vedel, zdej vem/.Svetujem vsakomur ki gre tja da to naredi, da ne bo imel problemov in prespal na njihovi policiji pa plačal 250 EUR.

Kaka prijava? Pri kom?

[ferek]

Na Željavi sem bil že trikrat... vedno ko tam potujem jo komu pokažem... nikoli še nisem nikogar srečal. nikomur nič prijavil, in nikoli mi ni nihče težil...:blink:

ko sem jo "iskal" prvič, sem za pot vprašal celo hrvaško policijsko patruljo ob glavni cesti proti bosanaki meji in dobil čist v redu razlago... vključno s tem po katerih pistah se lahko vozim, kaj lahko pogledam in kje naj bom previden zaradi min in meje...

nekateri nekaj brez veze strašite! :angry:

[Snečer]

Itak da strašijo, nobene table ni (razen stare prestreljene jugo table, ki seveda ne velja več), da se tam ne bi smel vozit.

Drugo pa je če greš čez mejo, to pa te lahko lovijo.

Prvi trije vhodi so na Hvraški strani tako da ni panike.

Bil tam, nikjer nikogar, najdeš z lahkoto.