Skoči na vsebino

Centralna Azija za dva


Priporočene objave

  • 2 tedne pozneje...
Objavljeno

Te dni se "avtomoto" drenja skozi Uzbekistan. 

Že v Kazahstanu ga je prismodilo, tako, da piše, da hiti - čimprej nekam višje z ravnine, na hladno, preden čisto zakuha. Če malo ocenjujem kako tranzitira, bi danes, ali morda jutri, res že lahko nekje malo višje spat. 

 

Slabo leto je, odkar sva se v nasprotni smeri peljala - evo tole je nadaljevanje, točno iz tistih koncev. Tistega datuma nisem odtisnil niti na eno fotko. Vročina. Takole je šlo:

 

Zjutraj sva zgodaj vstala. Nasredin se ni dal – zajtrk mora bit! Potem pa na pot. Ja, še tankat morava nekje. Prav dosti župe ni več v tankih. Je čudno res, kako so bile črpalke nekam zaprte včeraj. Pa Nasredin je tudi nekaj pravil, glede bencina. Eh, ni težave, ga že po poti dobiva, navadno so pumpe na obrobju mest.

 

Ampak je bila težava. Pumpe na obrobju mesta so sicer bile, samo so bile zaprte. Najprej sva ugibala, da je ura še prezgodnja. Potem sva že daleč naprej v pustinji naletela na odprto pumpo, pa je mož povedal, da ima kruh, pa pijačo, pa zelenjavo, pa orodje, tudi tuš, če hočeva, ampak bencina pa nima. Pa tudi ne ve, če se ga da naprej kje dobit. Naj vprašava v kafeju. Kafeju?

 

Čez nekaj kilometrov res – kafe. Zadnje štiri balone po pet litrov so nama prodali – tudi ta bencin, da je precej močen, so spet povedali. Čakaj malo, ampak tole s tem bencinom pa meni ne špila. Sprašujem, kako je s pumpami in zalogo, pa mi razložijo, da se včasih kakšne pumpe bolj popoldan odprejo, veliko se jih pa sploh ne. Počasi se nama začne svitat, da snemava 23. del Mad Maxa - boji za poslednje kaplje bencina. Namreč v Uzbekistanu so očitno neke restrikcije in ga ni. To bo še pestro. Ampak s tem kar imava v tankih, če malo paziva, prideva ravno do Berunija nekje, tam bo pa že nekako.

 

Potem voziva skozi pustinjo. Spremstvo so nama bili ptiči, pa kakšen kuščar, ki je čez cesto pritekel. A ni vrag, da v tem niču nasproti prigoni kolesar. Hupava, pomahamo si, pri sebi pa možu kar malo zavidam. Čas namreč. Šele čez nekaj deset kilometrov mi kapne in potem z Julči premlevava, da je Lojze pri večerji omenjal slovenskega kolesarja, menda da je Pavle, ki naj bi šel v to smer. Uh, najraje bi obrnil, pa šel možaka pogledat, samo potem bi lahko v Beruni samo prištopal.

 

Voziva se po platoju, tam spodaj nekje daleč se vidi razlito Amur Darjo. Še en dober zapis imena sva videla: Amwirdaria. Lučka se je že zdavnaj prižgala, sreča se nama pa malo pred Berunijem nasmehne. Še kar sredi ničesar opazujem eno pumpo in zdi se mi, da tam zraven za zidom vidim konec cisterne in možakarje, ki s cevmi nekaj onegavijo. Opa, tole bo pa za vprašat. Dečko pri okenčku pravi, da bencin bo, naj se kar k marsovčku postaviva, sicer ni elektrike za črpalko, bo pa na roke nagonil. In je res, pa še v meh sva lahko dolila. Ne bi verjel, a samo med najinim tankanjem se je naredila kolona 20 avtomobilčkov. Pa toliko sem jih v celem dnevu videl! Kakorkoli - do Nukusa sva dobra.     

 

Ob neki vodi sva potem ustavila – pravzaprav sva padla na melone. Tapodolgovate zelene so imeli, tiste so najboljše. Med sesanjem ene teh buč, sva ugotovila, da sva ravno v času bajrama – tudi zato po že tako redkih naseljih ni videti nikogar. Ko odpeljeva, se mi zazdi, da je pred nama nevihta. Oblak je tam, od daleč izgleda, da pere, tako kot je treba. Dejansko pada – to mora biti za te kraje praznik. A ko prideva bližje, je v zraku le polno sparine, tla pa že suha. Očitno dež sploh ni tal srečal.

 

V Nukusu sva spet reševala bencinsko krizo. Tokrat se je vštric pripeljal maršrutka driver – doma bi bil taksist, samo tak z bolj mičkenim avtomobilom. Kaže palec in se mu fajn zdiva. Jaz pa njemu tudi palec, smo na pokrovček od tanka obrnjen. Dečko pokapira – peljita za mano. Dve ulici naprej, pa desno med hiše, pa malo levo, pa še malo in ustavi. V oni hiši je on doma, tole tukaj je pa sosed, ki bencin prodaja. Na balone, jasno. Pa močan bencin je, zelo dober. Kljub zagotovilom in pohvalam bencin že od vstopa v Uzbekistan boostava. Še malo debate užgemo – z nama je fajn, ker se da pogovarjat. Pred časom so prišli Francozi na motorjih. Samo napisali so “15 l”, natočili, plačali in odpeljali. Menda niso znali ene besede povedat. No ja, tudi tako se da.

 

Naslednja postaja: Kongrat. Dlje danes ne prideva. Tu je pa zaradi raztežaja naprej nujno nalit. Toliko časa sem po mestu težil, da so mi le pokazali, katera pumpa bi utegnila imeti bencin. Pumpa je bila sicer zaprta, a možakarji so zadaj med nekimi nizkimi zidovi nekaj delali. in jih ni bilo treba veliko prepričevat. Bolj za hec so nama odprli pumpo in nalili tamočnega. Videlo se je, da tudi v njihovih cisternah ni prav veliko župe.

 

Spat so naju poslali na glavno cesto – to je zdaj kake štiri leta novo asfaltirana povezava s Kazahstanom. Tam, da se da pri eni šoferski mam’ci prespat. Res je, le izbirčen ne smeš bit. Pa še tuš sva dobila. Sicer tiste sorte, ko v zgornji čeber najprej ajmar na soncu segrete vode vliješ, ampak tuš je pa bil. Pa večerja tudi.     

 

rrrr

  • 10 mesecev pozneje...
Objavljeno

Lepo!

 

10.julija 2015 štartava v nasprotni smeri.

  • Všeč mi je 3
  • 8 mesecev pozneje...
Objavljeno

Lansko poletje sem se zapeljal na Pamir...sesul motor....in se vrnil domov - z istim, a razobličenim motorjem :) V slabem mesecu prevozil Madžarsko, Ukrajino, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tajikistan, Uzbekistan...

Prihodnji četrtek (14. februarja 2016) v MIKK Murska Sobota (Trubarjev drevored 4 - grad) ob 18. uri prirejam skromen potopis. Če koga zanima in je v bližini, je vabljen.

Objavljeno (popravljeno)
pred 7 urami, Tedybear pravi:

Ne vem, če je Franci kaj dosti prisoten na MS, drugače pa poznam oba akterja, ki sta lani skupaj prevozila Pamir. Pred novim letom sta imela predstavitev za prijatelje in znance na Bledu, pri Planincu. Sem bil prisoten in če imaš priliko se splača it pogledat.

Popravljeno . Popravil raza
Objavljeno
Ob 9. 1. 2016 at 14:57, Kiri pravi:
pred 2 urami, Kiri pravi:

Uf, šit. Januarja, ne februarja! :) 

Hvala za popravek in vabljena.

p.s. 14. februarja pa lahko na Mamutih :)

. . .  četrtek (14. januarja 2016) v MIKK Murska Sobota (Trubarjev drevored 4 - grad) ob 18. uri prirejam skromen potopis. Če koga zanima in je v bližini, je vabljen.

. . . .14. januar ali 14 februar, to je zdaj vprašanje . . . ???

(vsekakor pridem 14.)

:hmm:

 

pred 1 uro, raza pravi:

Ne vem, če je Franci kaj dosti prisoten na MS, drugače pa poznam oba akterja, ki sta lani skupaj prevozila Pamir. Pred novim letom sta imela predstavitev za prijatelje in znance na Bledu, pri Planincu. Sem bil prisoten in če imaš priliko se splača it pogledat.

Bil 20. novembra pri Franciju v Bukovici na njegovem "Pamirju" . . . (odlično).

:worship:

 

FranciPamir2015.jpg

  • Všeč mi je 2
Objavljeno

Bilo je veliko več ljudi, kot sem pričakoval...jaz pa sem izgubil občutek za čas, zato se je vse skupaj precej zavleklo. Kljub temu sem veliko tega izpustil. Težko je strniti vse vtise v kratko predavanje. 

Hvala vsem motosvetovcem, ki ste se oglasili. Predvsem "botroma", ki sta mi pomagala pri načrtovanju poti in s trackerjem :)

  • Všeč mi je 3
Objavljeno

Bil. Žal je večina po koncu odšla. Le peščica nas je zdržala še kako uro v debati. Čeprav sem predavanje poslušal drugič, je bilo enako zanimivo. Kapo dol. Pohvale tudi planinskemu muzeju Mojstrana.20160115_191401.thumb.jpg.b685317d6f2497 

  • Všeč mi je 2

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!