Potopis Bosna, Črna Gora in Dalmacija

[Damy]

Ha! moja prva tema, če smeti, naj se pa prestavi 

 

Naj vam predstavim potepanje po Bosni, Črni Gori in Dalmaciji

 

9 načrtovanih + 1 nenačrtovan dan potepanja po Bosni, Črni Gori in Dalmaciji. Z Wixom sva se odločila, no jaz sem se odločila, on je vozil , da se zapeljeva malo na jug.

Načrtovanje in booking sva naredila kak teden prej, da ja ne bi kaj pozabila vzeti s seboj, pa vedno naredim še seznam oblek, toaletnih potrebščin, tehničnih igračk in dokumentov (zavarovanja, osebne, prometno dovoljenje, zelena karta, bančne kartice itd.)

Večer pred odhodom Wix natanka motor, preveri olje in tlak v gumah. Spakirava kovčke, moj vzglavnik, ker brez njega ne grem nikamor, v stranske kovčke vrževa še duck tape, vezice in kladivo - če česa ne moreš rešiti s temi pripomočki, potem veš, da imaš resen problem. Še enkrat preverim svoje dokumente, vprašam njega, če ima prometno, zeleno karto in osebno, ker je odrasla oseba verjamem in ne grem preverit kot pri otroku. Spakirava do konca, otovoriva motor in padeva v posteljo, štart predviden za naslednje jutro 8:00.

1 Dan, 19. sept.

Dejansko nama je uspelo skoraj točno štartati, 8:10, sem bila kar presenečena. V bistvu sem bila bolj presenečena nad tem, da sva sploh šla, ker nama je tašča celo ponujala denar, naj greva raje v toplice. Malo je bila preveč pod vplivom medijev in raznih dezinformacij glede migrantov in zaprtih mejnih prehodov. Boga uslužbenka na ministrstvu za zunanje zadeve, ki me je poslušala po telefonu dan prej in po moje že ta N-tič v tistem dnevu pojasnjevala nekomu, ki želi iti na dopust kakšno je stanje in kako je z mejami.

Skratka štart 8:10, okoli 9:00 sva bila na mejnem prehodu obrežje in videla migrante, okoli 200 mladih fantov, nekaj postavljenih šotorov in kup smeti. Ko sva zapeljala malo naprej, pa sva videla skupinico ljudi prečkati reko, zakaj, ne vem. Glede na to, da ni bilo ne duha ne sluha o kakšnih policistih, bi lahko šli tudi po cesti čez most.

Preko Hrvaške sva hitro »padla« do HR-Bosanske meje. No in tukaj sem dobila pa res tisti občutek, da se je najino potovanja začelo…. Carinik lepo pozdravi, reče za osebno, prometno in zeleno karto. Osebna, ok, prometna ok, zelena karta?!?! Wix začne brskati po tank torbi in se tresti, verjetno bolj pred mano kot carinikom. Zelene karte nikjer, zapeljeva na stran, brskava po kovčku, ni, stranski kovčki ni. Fraza, če bi pogledi ubijali, bi bil že mrtev, je na tem mestu vsekakor premila. AAAA!!!. Ni bilo druge, je bilo treba kupiti zavarovanje. Po tem krajšem zapletu nadaljujeva proti Banja Luki, kjer je bil predviden prvi postanek za hrano.

Mala stanica je bila super izbira, ambient luškan, hrana odlična. Sva imela pa problem najti zadevo (sej ne da sva se ene 2x mimo zapeljala), ulica je že navedena in jo lahko vtipkaš v Garmin, ampak pri številkah je pa dostikrat bb (brez broja) in po tem se voziš gor in dol po ulici, dokler ne obupaš in vprašaš mimoidoče za napotke.

Otroški meni:

Na fotki: medium biftek in zelenjava na žaru, jagnjetina pohana v dveh vrstah sira. Za sladico pa lava cake s sladoledom in čokoladna torta.

Po kosilu se odpeljeva proti Sarajevu. Sva si imela namen ogledati tudi Travnik in Visoko, ampak ker bi prepozno prišla v Sarajevo, sva ju izpustila.

Na cesti je vse živo in neživo

Ko se voziva proti Sarajevu začnem skakati po zadnjem sedežu, trepljati Wixa po hrbtu in tuliti naj ustavi. Bogi revež, je bil v strahu, da sem kaj izgubila. Ko skočim z motorja, izvedem skoraj polovico striptiza po hitrem postopku. Med vožnjo mi je za hrbet priletela osa in me 3x pičila, kakšne krokodilje solze, ampak bolj od jeze, da se mi je to zgodilo kot pa od dejanske bolečine. Po tem sem skakala po tisti osi, ki je bila vedno bolj podobna zmazku, kot otrok. Wix hitro nalomi aspirin, ga polije z vodo in mi koščke z obližem prilepi na mesta kjer me je pičila. Preostanek poti do Sarajeva sem se itak smilila sama sebi.

Prihod v Sarajevo

Vilo Melody sva rezervirala preko Bookinga in je bila ene 300 metrov od Baščaršije.

Foto: Kletna soba vile Melody

Na Baščaršiji sem bila 4 leta nazaj in sem jo imela v lepem spominu. No stvari se spreminjajo, sedaj je bila gradbišče. Okoli pa se je sprehajalo veliko več nindž kot se nazadnje spomnim. Nindža je daleč od politično korektnega izraza za ženske, ki so cele pokrite in se jim vidijo le oči, a se ne spomnim imena njihove odprave. Zanimivo je bilo videti skupinice deklet, kjer so bile nekatere v mini krilih, petkah itd., druge pa zakrite.

Foto: Mojster pri delu

Foto: pred mošejo

Malo sva se sprehodila naokoli, pofotkala in kupila nekaj kandiranega sadja. No ni bilo nekaj, bila je cela nabasana vreča, ki je zadostovala za vseh 10 dni.

Foto: pred mošejo

Za večerjo sva zavila v burekdžinico Bosna. Mislim, da je slabo hrano na tem koncu težko dobiti. V burekdžinici se nisva mogla odločiti kaj bi jedla in nama je natakarica naredila tak mix vseh pit in burekov prelit s kislo smetano, wau kaj je bilo dobro.

Foto: Burek in pita mix

Še en krog za zaključek, nato pa spanje.

[Damy]

2. Dan, 20. sept.

Zjutraj se odpraviva na zajtrk, ki je bil na strehi vile in opazujeva oblake, ti so se počasi začeli nabirati. Jasno je bilo, da naju čaka dež, vprašanje je bilo le kdaj bo začel padati. Po zajtrku se napakirava in reskirava vožnjo brez dežjakov proti Višegradu. Glej ga zlomka, padati začne v kraju z imenom Mokro – kakšna ironija.

Foto: Mokro – tako ali drugače

Ustaviva se na bencinski postaji, natankava, spijeva skodelico čaja in oblečeva dežjake, nato pa naprej proti Višegradu. Ne moti me toliko dež, premočene rokavice in čevlji, kot to, da ne morem med potjo fotkati. Všeč mi je to, da imajo krave, ovce, koze in konje na pašnikih, pokrajina je zelo zanimiva, me je pa zmrazilo ko sem videla zapuščene pse in trupelce mladička, ki je ležalo ob cesti. Mi je nekdo rekel, še človekovih pravic nimamo urejenih, kaj šele živalskih.

V Višegrad sva prispela premočena in prezebla. Najti hotel ni bilo težko, saj je mesto majhno. Nastanjena sva bila v samem središču Andrićgrada, ki je bil v vremenu primernem vzdušju. Mesto je moderno in zgrajeno v srednjeveškem stilu, veliko pa za nogometno igrišče. Sledil je napad na kopalnico in vroči tuš ter krašenje sobe z mokro dekoracijo. Na sporedu je bil program mokrih majic, na oknu pa vse ostalo.

Foto: na sporedu mokre majice

Z okna sva imela lep pogled na del Višegrada in most na Drini, (tašča bi me že popravila na Drini ćuprija – sploh ne rabim Googla, ona vse ve), katerega obisk, sva načrtovala po kosilu.

Najina prva pešpot je vodila v trgovino po dežnik in šele nato sva začela iskati restavracijo Kruna. Ko sva prišla do nje, nisva bila prepričana, če želiva vstopiti, vsaj na zunaj ni bilo ne vem koliko privlačno vse skupaj. Ampak ko sva vstopila je bil druga zgodba. Prostor je bil prijeten, čist in zelo zanimivo opremljen. Naročiva si čaj, pivo in rakijo, ki naj bi delovala kot preventiva.

Foto: preventiva

Ker nisva vedela kaj bi jedla, sva izbiro prepustila kar natakarju. Postregel nama je z odlično jagnjetino zavito in narezano kot rulada, pečenim krompirjev in kislo smetano.

Foto: jagenjčkova rulada, pečen krompir in kisla smetana

Račun sva dobila napisan v treh valutah, evrih, bosanskih markah in srbskih dinarjih. Verjetno se revež zaradi Wixovega obvladanja jezika ni mogel odločiti v katero ex-yu državo bi naju umestil.

Po kosilu sva se sprehodila še do mostu na Drini, zaradi nekih gradbenih del, ki potekajo okoli mostu, je bil dostop malo otežen, a se je lahko kljub temu sprehodilo po njem.

Foto: most na Drini

Andrićgrad, kjer je bil najin hotel (sam center mesta), je na zanimivi lokaciji in ideja sama ni slaba, ampak ob takem vremenu je kot mesto duhov. Ker nisva vedela kaj bi, na motor se nama pa tudi ni dalo v tem dežju, sva zavila v slaščičarno. Wix si je naročil tulumbo, cvrto pecivo v sladki vodi, jaz pa tufahijo. Sledil je kratek popoldanski počitek raztegnjen vse do večera. Prebudila sva se pa samo zato, ker sva bila spet lačna.

Foto: mesto duhov

Kaj prav dosti izbire nisva imela, šla sva na čevape v Kasabo, sosednja stavba. O kakšnih presežkih ravno ne bi, je bilo pa solidno za večerjo. In da ne bi imela moralnega mačka, da samo spiva in jeva, sva se za boljši občutek odpravila še na en kratek sprehod.

 Foto: kip Iva Andrića

In spet spanje.

3. Dan, 21. sept.

Foto: zajtrk za Suzukija

Naslednje jutro sva spakirala in kar se da hitro odpeljala iz Višegrada, ker je bilo mrzlo kot pes.

Foto: ... lepo bi bilo če bi se tega malo bolj držali

Na poti do Boke Kotorske sva se peljala skozi NP Sutjeska, kjer je bil kratek postanek za ogled spomenika 3301 padli žrtvi, naredila nekaj fotk in odbrzela naprej proti Trebinjam.

Foto: velik spomenik pod katerim se počutiš kot mravljica

Foto: na poti sva srečala dva Italijana, vsakič ko sta šla v ovinek, sta se lepo složno nagnila

Foto: zapuščeni, a prijazni kužki

V Trebinjah so naju pričakali sončni žarki in malo bolj prijazne temperature. Samo mestece je zelo luškano, ampak sva si ogled prihranila za po kosilu, ker sva bila tako lačna, da se je najina komunikacija že spustila na prikimavanje in odkimavanje. V načrtu sva imela obiskati restavracijo Studenac, ki je malo izven centra, ob reki, ambient je zelo prijeten. Imajo tak mali ribnik in klopi ob reki, fantastično v primeru lepega vremena. Naročila sva vješalico in teletino z zelenjavo na žaru, za sladico pa baklavo in hurumašici.

Foto: L hurumašici in baklava v restavraciji Studenac, D Arslanagićev most, na hribu pa Hercegovačka gračanica

S polnimi želodčki je ogled mesta takoj bolj prijeten. Z Arslanagićevega mostu je lep pogled na hribček, kjer je Hercegovačka gračanica in obratno s hribčka je lep pogled na mesto Trebinje. Presenetilo me je to, da so bile tukaj cene spominkov nenormalno visoke.

Foto: Trebinje in Arslanagićev most

Kaj dosti časa tukaj nisva izgubljala, ker sva si želela pogledati še stari center mesta, ki naju je zelo razočaral. Center je majhen, polno avtomobilov, čeprav naj bi bila peš cona in lokal pri lokalu, zato sva ga hitro zapustila in se odpravila proti Bilćkem jezeru.

Foto: nekje je bila lepa, drugje malo manj lepa cesta

V Boko Kotorsko sva prišla pozno popoldne, ko je sonce že zahajalo, našla sva najin apartma v Risanu, se malo sprehodila naokoli, nekaj pojedla in se odpravila spat.

Foto: Boka Kotorska za lahko noč

[Damy]

4. Dan, 22. spet.

Po jutru se dan pozna. V bližnjem lokalu sva pojedla burek in se zapeljala do Kotorja, stari del mesta.

Foto: vožnja do Kotorja

Foto: gojišče školjk

Prišla sva ravno v času, ko se je zasidrala velika križarka in se je z nje vsulo malo morje turistov, ki so si navalili na ogled. Zanimivo mi je bilo, kako je lahko v tako majhnem mestu toliko cerkva in cerkvenih objektov. Všeč so mi te čarobne male ulice in arhitektura in zelo žal mi je, ko vidim, da jim to nič ne pomeni. Imeli bi, zelo radi pokasirajo (cene so take kot pri nas), a nič ne bi naredili oz. vložili v to. Kar imajo ne pazijo, škoda.

Ko sva tako hodila po malih uličicah sem iskala skodelico, obožujem skodelice, z motivom Kotorja, a mi ni bilo nič všeč. Recimo, da na kvaliteti še delajo. Ker je bilo povsod morje ljudi, sva se raje odpravila proti Baru.

Cesta recimo, da je še kar v redu, se mi celo zdi, da imamo še slabšo na nekaterih delih v Sloveniji, le radarske kontrole so na vsakem vogalu. Toliko kot sem jih videla tam v 3 dneh, jih nisem tukaj že nekaj let skupaj.

Foto: sv. Štefan

Bar stari del, je bolj ali manj v ruševinah, a vreden ogleda. Vstopnina je 2 EUR na osebo. Všeč mi je bila turška kopel in soba, kjer so zbrani ostanki, rezbarije in razni drugi dekorativno elementi. Tudi pogled z razglednega stolpa ni bil slab, a je hoja v moto opremi naredila svoje, zato sva zavila v bližnji lokal na vodo in šveps.

Foto: Bar

Po prijetnem pogovoru z lastnico lokala, ki je nekaj časa delala v blizu Ljubljane, sva se odpeljala še na ogled stare oljke. Vstopnina za ogled je mislim, da 1,5 EUR/os. Zdej tako, jaz verjamem, da so lepo uredili okoli in da 1,5 EUR ni nek denar, a po drugi strani mi pa tudi ni bilo vredno za to plačati. Ali pa sem bila že malo slabe volje, ker sem bila lačna.

 Foto: 400 let stara oljka

Kosilo v restavraciji Savoia ni bil nek presežek. Smešno se mi je zdelo to, da sva dobila račun za vsako stvar posebej, čeprav sva že na začetku takoj povedala, da sva prišla na kosilo. Na koncu sva imela 4 račune, za pijačo, predjed, glavno jed in sladici. Ok, tudi prav. Jedla sva juho, bruskete obložene s paradižnikom in olivami, za glavno jed pa biftek in popečeno zelenjavo. Sicer na fotki ne izgleda, a je bila kar ogromna porcija mesa. Za konec pa lešnikova in pistacija torta. Zdaj a sem jaz že tako razvajena, ali pa samo vem kaj je dobro, a to tortico bi lahko komot izpustila, ker je bila preveč maslena. Imam občutek, da to pri nas delajo samo še šipci, da nabašejo v sladice maslo pa neke grozne umetne kreme.

Foto: bruskete, biftek in sladici

Po kosilu je sledil obisk Budve, ker sem bila nad samim starim delom razočarana, sva pozabila na ogled mostu, ki naj bi bil nekje blizu. V ozkih uličicah je en kup trgovin z oblekami ali pa lokalov. Ponudba je bolj ali manj enaka. So pa domačini zelo prijetni, ko so videli, da sva Slovenca, so se vedno zapletli z nama v pogovor, kaj zanimivega povedali ali svetovali, tako da sva se počutila zelo prijetno.

Foto: Budva in mala kepica sladoleda, res je bila mala!

Privoščila sva si tudi sladoled, ki ga zelo priporočam in sicer pri Gelato Il Salvatore. Samo mogoče raje že takoj naročite 4 kepice, saj bo to za 1 našo :D.

Ker nama je bilo vroče, sploh v motoristični opremi, sva se odpeljala na plažo in skočila v vodo.

Foto: ohladitev v morju

Na poti nazaj v Kotor je med naju prišel manjši šum v komunikaciji in sva v Tivatu skočila na trajekt. To je približno tako, kot da bi želela iti iz Domžal v Ljubljano, preko Celja!

Foto: trajekt, Tivat

No ampak sva si nato na hitro ogledala še Herceg-Novi.  Risan in spanje.

[Damy]

5. Dan, 23. sept.

Za ta da sva si zamislila ogled samostana Ostrog. Na začetku , do Nikšiča in še malo naprej, je bila cesta čisto super, malo gor, levo, desno, brez problema. Bolj kot sva se bližala samostanu, vedno huje je postajalo. Ampak sva nekako uspela, s skupnimi močmi, prigurati do gor. To je zgledalo tako, da sem pogledala gor in povedal, če je naprej od ovinka prosta cesta., da je Wix lahko zapeljal po drugem pasu na ovinek (sva ugotovila, da potrebujeva drug motor).

Foto: Ovinkasta cesta

Foto: Ostro samostan

Počasi se slečeva, zakleneva stvari na motor in se napotiva do vhodnih vrat samostana, kjer vidiva vrsto in se ji priključiva. Pa čakava 5 min, 10 min, ker se mi je zdelo malo dolgo skočim do gospoda, ki je prodajal zraven spominke in ga v slovensko-srbohrvaškem jeziku vprašam, če stojim pred pravim vhodom. Slovensko-srbohrvaško zame pomeni, da uporabim besede, ki sem jih pobrala tekom letovanj na hrvaškem, zamešane s slovenskimi (tam kjer se ne spomnim), jim dodam kar se meni zdi srbohrvaško končnico in zapakiram v stavek. Po možnosti navržem še kako gesto in širok nasmešek ter po odzivu vidim ali mi je uspelo. No, gospod mi odgovori v njegovem jeziku, verjetno še v kakšnem dialektu, da stojim pred pravimi vrati, le da verjetno poteka kakšna kratka molitev, vsaj to sem jaz razumela. Dobro, bova pa že počakala, če ravno molijo, ne bova se obrnila pred vhodom, če sva že prevozila pot do gor. Pa čakamo 15 minut, 20… opa, se vrsta le premika, ljudje hodijo ven, novi notri…. Končno vstopiva tudi midva v tak majhen predprostor, s klopco, jasno takoj parkiram svojo rit nanjo in še malo počakam, saj mi je mladenič pri drugem vhodu z gesto nakazal da je zasedeno. Res zelo ozek vhod v samostan, si mislim, kako so spravili pohištvo notri, no pa saj ga kaj dosti mogoče niti niso rabili, verjetno so bili zelo skromni. Nato mi pomaha z roko naj vstopim. Vstanem, se sklonim (pri svojim 163 centimetrih!) in vstopim v samostan, vsaj tako sem mislila. Ko se zbašem skozi tisto špranjo in stopim v prostor velik 4-5 kvadratnih metrov, bi me skoraj kap. Slabe pol ure sem čakala v vrsti za ogled kapelice/grobnice, kjer je duhovnik s križem sedel ob krsti podobni škatli, notri pa je ležalo nekaj kar se mi je zdelo, da bi znalo biti posušeno truplo prekrito s prtom-preprogo. Duhovnik mi pomiga, naj stopim bliže, verjetno je pričakoval, da bom poljubila to zadevo ali karkoli v bližini, kot sem videla storiti gospo pred menoj. Od šoka, da sem zunaj stala toliko časa, da se bom sedaj slinila po nekem truplu, kjer se je že toliko ljudi pred menoj in ležijo tam ostanki sline in vseh možnih bacilov, sem se skoraj spotaknila in padla na rit. Ker nisem želela nikogar užaliti in izpasti nevljudna, sem mirno, vsaj upam, da je tako izpadlo, z glavo pokimala duhovniku (ravno toliko da nisem  še sklenila dlani pred seboj in mi ni ušel kak namaste), se obrnila na peti in porinila sebe in Wixa ven skozi špranjo.

Foto: Zgradba pred samostanom

Jasno sem takoj za tem našla pravi vhod v samostan, ker mi firbec ni dal. Bil je točno tam kjer sva prej stala in čakala v vrsti. Ups!

Zgradba sama, razen to, da je v steni, zelo odmaknjena od civilizacije ne ponuja nič posebnega, je pa razgled v lepem vremenu zelo zanimiv.

Foto: lep razgled

Že ko sva se vozila gor po teh ozkih ovinki sem razmišljala da bo treba priti tudi dol. Samostan je zanimiv, nisem pa imela želje tam ostati. Postopek je bil enak kot za gor, na spodnjo cesto sem pogledala, če kdo vozi nasproti, zavpila frej, da je Wix malo bolj na široko zapeljal v ovinek. Na enem petem ovinku se je motor začel preveč nagibati in ker nisem imela želje po padcu, sem zdrsnila z njega, se s hrbtom naslonila nanj in ga toliko zadržala, da ga je Wix ujel ter umiril. Mogoče to ni bila najbolj bistra ideja, sploh če bi motor padel name, a v tistem trenutku niti nisem imela ne vem koliko časa na voljo, da bi se spomnila bolj varne rešitve.

Foto: na poti nazaj proti Nikšiću

Foto: ena izmed priložnosti za nakup nabiralcev prahu

 Gor vozijo trume ljudi. Veliko je možnosti za nakup nabiralcev prahu, nisva pa opazila kakšne dobre točke za kosilo, zato sva se odločila, da se zapeljeva nazaj do Nikšića, po hitrem postopku – mogoče malo prehitrem…

Omejitev je bila 50 km/h, cesta ravna, midva lačna in jasno je Wix malo pospešil vse skupaj – krepko čez 100 km/h. In ker so cestne kontrole v Črni Gori pogoste, sva imela to srečo, da nama je hitro pomahal policist z loparčkom. Wix se je že psihično pripravil na to kar bo sledilo, ko je policist pogledal najino registrsko in rekel, ma vozita dalje. Ampak, gospod policist, ko ste naju že ustavili, bi pa jaz še nekaj vprašala. Kje lahko tukaj nekaj dobrega pojeva, slišala sem za restavracijo Buk, je dobra? On malo začuden nad vprašanjem, pa ja super je in razloži pot. Na poti do restavracije sva se še ene 2 krat ustavila in vprašala, ker nisva bila prepričana, ko pa sva le našla, je bila zaprta, škoda, ambient je izgledal zelo prijetno.

 A dobro, se zgodi, zapeljeva nazaj do centra Nikšića. Kaj sedaj? Skočim v prvo pekarno in vprašam mlado gospodično, kje je možno kaj dobrega pojesti, izstreli kot iz topa Merak. Ok super, pa se vmeša v pogovor njena starejša kolegica in reče Kastel. Za Kastel se spomnim ogromnih tabel ob cesti, dobila sem vtis, da je to bolj industrijska zadeva, zato mladenko vprašam, ko se je starejša gospa odstranila, katera je boljša. Pa tako po tihem reče Merak in mi razloži pot.

Wau, hrana je bila res dobra, prostor bolj socialističen, ampak nama je bistvena hrana. Wix naroči vložene paprike polnjene s kislo smetano, telečjo ribico s krompirčkom, jaz pa pleskavico s kajmakom. Superca.

Foto: restavracija Merak, polnjene vložene paprike, telečja ribica s krompirčkom in pleskavica

V načrtu sva imela še ogled botaničnega vrta, a sva nanj zaradi lakote in kasneje utrujenosti kar malo pozabila. Odpeljala sva se proti apartmaju, ker pa je bilo še malo zgodaj za spanje, sva se na poti ustavila še enkrat v Kotorju. Tokrat ni bilo reke turistov, zato sva se usedla blizu vhoda v staro mesto in si privoščila sladoled. Gelato Il Salvatore, glede na to, da sva ga poznala že iz Budve in sva vedela kakšne bodo kepice, sva jih raje naročila kar več - osem.

Foto: gozdne jagode in gozdni sadeži

Za sladek zaključek dneva.

[Damy]

6. Dan, 24. sept.

Vremenska napoved ni bila ravno obetajoča, ko si pogledal še skozi okno, te je pa sploh minilo vse. A pot je bilo treba nadaljevati. Prvi postanek Herceg-Novi zajtrk, dobra ideja, ker se je uscalo kot iz škafa. Počakava da mine in se odpraviva proti Mostarju.

Foto: pogled v oblake ni bil obetajoč

Črnogorski cariniki nama lepo pomahajo in zaželijo srečno pot…. no na bosanski strani je bila pa malo bolj pisana zgodba. Osebna, prometna in jasno krona vsega ZELENA KARTA! Jebena zelena karta!! Jasno zavarovanje, ki sva ga kupila prvi dan je veljalo le 3 dni. Super.

Kaj sedaj? Carinik predlaga, da se obrneva in greva na drugi mejni prehod, kjer prodajajo tudi zavarovanja. Hitro nama je jasno postalo, da bo padla podkupnina. Ker nisva bila pripravljena v vremenu, ki se je napovedovalo delati veliko dodatnih kilometrov, sva jih vprašala, če obstaja še kakšna druga opcija. Malo so se spogledali, ta »glavni« je vprašal koliko sva plačala za zavarovanje od vstopu prvi dan in rekel, da se lahko kej zmenimo. Jasno Wix potegne denarnico ven, carinik pa v luft. Pa ne tako da se vidi, a ne vidiš da je kamera tam zgoraj!! Jasno oba pogledava gor kot prvošolčka. Opala! Pa rečeva cariniku če da prometno nazaj, Wix jo poda meni, saj sam ni imel gotovine. Kamera me ni mogla ujeti, nisem pa želela, da vidijo cariniki, da imam več denarja, kolikor sem ga bila pripravljena dati za podkupnino. Vmes, ko sem tlačila denar v prometno, sem v mislih šla skozi ves repertoar kletvic kar sem ga premogla. Tako! »Zavarovalnina« plačana. Že ta tretjič! Samo, da 2 krat od tega po uradni poti. Prvič v življenju, da sem podkupila uradno osebo . Cariniki nama zadovoljno pomahajo in svetujejo, da v primeru (bog ne daj) nesreče rečeva, da sva sicer kupila zavarovanje, a izgubila.

Vso pot do Mostarja naju je pralo, Namen sva si imela ogledati še Stolac, neko trdnjavo in nagrobnike, ampak naju je minilo. Vse kar sva želela je bil topel tuš in suhe cunje.

Foto: deževna dobrodošlica v Mostarju

Motel sva imela v starem centru, 100-200 metrov od znamenitega mostu. Gospodična na recepciji je bila zelo simpatična, pomagala je nositi najine stvari, nama razložila kje kaj dobrega pojeva in kaj si lahko ogledava. Ko sva opravila protokol na recepciji, sva navalila na tuš in razprostrla vse stvari po sobi, da je bilo »okrašeno« kot za kakšno zabavo.

Ogled starega dela, ki se je v topli suhi sobi zdel kot odlična ideja, je bil v praksi precej smrtonosna misija. Na tisti ozki uličici, ki vodi do mostu je bilo ogromno vode in nespretnih turistov z dežniki. Po nekaj korakih sem imela hlače premočene do kolen in šop las manj.

Foto: dežniki, smrtonosno orožje v rokah turistov

Tečna in premočena sva zavila v restavracijo Šadrvan. Restavracija kamor zahajajo turisti in domačini je bila dobra izbira. Za predjed sva naročila sirno ploščo in peksimente, superca. Nato sva jedla filane paprike in japrak, za sladico pa tufahiji.

Foto: pivo Mostar, sirna plošča, peksimenti (ala naše miške, samo da niso sldaki), polnjene paprike in japrak

Foto: družba pri kosilu

Foto: Tufahiji!!

Foto: večerna osvetlitev

Ker nama še ni bilo do spanja, na ulicah pa je bilo zelo malo ljudi, sva se sprehodila še malo po starem delu, naredila nekaj fotk in neuspešno iskala slaščičarno. Bil je peti dan najinega popotovanja in kronično nama je primanjkovalo svežega sadja.

Sadja nisva dobila, sva pa kupila malo pasjo konzervo. Pred najinim motelom je bila prijazna psička, ki se nama je zelo zasmilila. Zavila sem v prvo trgovino, kupila konzervo in ko sem jo hotela odpreti, sem nespretno odtrgala sntntn (tisti hakeljček). Seveda je Wix rešil situacijo in kužica je dobila večerjo.

Foto: večerni sprehod

[Damy]

7. Dan, 25. sept.

Napoved za ta dan je bil dež, a so se na najino srečo meteorologi zmotili. Zunaj je sijalo sonce, zato sva hitro pojedla zajtrk in se zapeljala do slapu Kravice. Jasno vmes sva ene 3x vprašala za smer in na koncu našla.

Foto: Kravica slap

Slap je ok, zdaj da bi delala ne vem koliko kilometrov samo zanj ravno ne, ampak če je nekje na poti, je pa zanimivo za pogledat. Voda mrzla, na drugi breg lahko le plavaš, kar so neki odštekani avstralci počeli, dva lokala, ki sta tam pa zaprta. Zato sva se hitro obrnila in odšla proti Blagaju. Do Blagaj tekije – muslimanski samostan, sva prišla po neki vaški poti, no da do tja vodi tudi bolj civilizirana pot, sva ugotovila, ko sva se vračala proti Mostarju.

Predno sva obiskala ta kraj sem se malo pozanimala kaj to je in kje, a sem bila vseeno zelo prijetno presenečena. Všeč mi je bilo, tako mirno, veliko vode in zelenja. Pred vhodom v sam samostan sva se morala sezuti, bogi tisti, ki so hodili mimo najinih moto škornjev, jaz pa sem si morala prekriti lase.

Foto: Blagaj tekija

Dobro, da sem imela svojo motoristično rutko, ki sem jo samo potegnila čez glavo, gospod pri vhodu ni nič kompliciral. Po tleh so bile razprostrte preproge, pohištvo skromno in spet neke krste, a lepo pod ključem in malo odmaknjene. Vredna ogleda je bila kupola z zvezdnatim stropom, v zadnje delu zgradbe.

Foto:  restavracije ob vodi, koran, preproge po tleh

Foto: zvezdnato nebo

V okolici je veliko priložnosti za kosilo, še preveč in nakupa nabiralcev prahu. Ena izmed prednosti motorja je, da lahko skoraj kjerkoli parkiraš pred vhodom, slabost pa ta, da nisem imela šans dobiti novih skodelic za čaj, ker nisva imela prostora.

Po uspelih ogledih sva se vrnila v Mostar. Za kosilo sva izbrala restavracijo Hindin han. Sej je bila ok, ampak jaz sem naredila napako in naročila zelenjavno juho, ne da bi se pozanimala kaj je notri. Ko je natakar prinesel naročeno, me je v trenutku minila lakota, ker so bile notri gobe. Grozno ogabna zadeva.

Foto: Zelenjavna juha, Begova čorba, peksimenti in goveji narezek, telečji zrezek

Dobro, zdaj če sem naročila, bom pa še pojedla, po ene treh žlicah nisem bila več tako prepričana v katero smer se bo vsebina želodca obrnila in se je Wix prijazno ponudil, da zamenjava krožnike. Njegova Begova čorba je bila odlična. OK juho sem preživela, sledila je predjed. Peksimenti z govejim narezkom in kajmakom. Zadeva je bila odlična, ni kej za rečt, a meni je bilo vedno bolj slabo. Na začetku sem še mislila, da bom to lahko pojedla sama, Wix si je naročil telečji zrezek, a nekje na pol poti, sem omagala. V tem trenutku sem si želela le eno, iti k frizerju!

Foto: obisk  za dobro počutje

Obisk frizerja, ki sva ga iskala po polovici Mostarja, je bil nujen. Konice so bile predolge!

Foto: Mostar ob lepem vremenu

Ko je bilo to urejeno, sva zavila še v Konzum in si kupila vrečo grenivk, katere sva zmazala v hotelski sobi. Od dneva ni kaj dosti ostalo, privoščila sva si še kratek sprehod, po mostu ene 2x gor in dol, ko je spet začel padati dež, a je sledilo še eno malo presenečenje, dvojna mavrica.

Foto: dvojna mavrica

[Damy]

8 Dan, 26. sept.

Spakirala sva kovčke, oprtala kobilico in rekla Mostarju adijo. Cilj dneva je bil Zadar, na poti sva si nameravala pogledati še Počitelj in njegovo trdnjavo, a ko sem jo videla, me je minilo plezanje po njej oz. do nje v moto opremi, preoblečt se mi pa tudi ni dalo.

Foto: Počitelj in zaradi lenobe neosvojena trdnjava

Tako, da sva se peljala naprej do meje. Hvala bogu, da je Hrvaška v Evropski uniji in nama ni bilo potrebno kupiti zelene karte!

Foto: pisano založene stojnice ob cesti

Foto: fotografija za učke spočit

Cariniki so nama samo pomahali in odpeljala sva se po dolini Neretve do Baćinskih jezer, nato po Jadranski magistrali mimo Splita, Šibenika in Omiša. Tam je bil motozbor in kar nekaj slovencev. Ustavila sva se za čaj, da sva se malo pogrela, nato pa šibala do Vodic, ko je bila lakota že prehuda in sva se morala ustaviti.

 Foto: skozi Omiš

Za kosilo sva si izbrala restavracijo Burin, a sva prišla dve uri prekmalu in je bilo vse še zaprto. Zato nama ni preostalo drugega kot, da se malo prehodiva po mestu in se usedeva ob obali ter počakava. Po kakšni uri in pol sva se tega naveličala in zavila nazaj proti restavraciji. Ker je bilo kar hladno in je neprijetno pihalo, sva se zavila proti restavraciji in se usedla zunaj na vrt, čisto v kot, da ne bi koga motila. Restavracija je bila že odprta, no do uradnega odpiralnega časa pa je bilo še ene 20 minut. Ko prihrumi nek nadut možakar mimo naju in nama osorno navrže, »Pa ne može se to tako, nismo još otvoreni!« Rekla sva mu, da veva, da še malo manjka in da bi počakala če smeva, ker zunaj tako grdo piha in naju zebe. Pa se ni dal, ko sva videla da sva nezaželena, sva odšla. Počutila sem se kot pes, ki so ga vrgli na cesto. Pa dobro, vse je za nekaj dobro, tako sva v slepi uličici odkrila restavracijo Gulož. Mala restavracija, ki jo imata čez mož (strežba) in žena (kuhinja), je bila lično opremljena. Meni natisnjen na 1 A4 strani – ko že veš da bo hrana dobra in sveža - nisva se zmotila. Smela sva se usesti in naročiti hrano že eno uro pred obratovalnim časom.

Foto: obisk restavracije Gulož zelo priporočava

Za predjed bruskete, glavna jed pa tunin burger in mečarica. Odlično!

Sladico sva si privoščila drugje in o palačinki, ki je bila po okusu kot star podplat od čevlja, res ne bi izgubljala besed.

Želodčka polna, pot se lahko nadaljuje. V Zadar sva prispela proti popoldnevu. Parkirala sva na parkirišču pred vhodom v staro mestno jedro. Ko sva rezervirala apartma nisva bila pozorna na parkirišče. Opala! Ključe sva prevzela v restavraciji Tinel, kamor sva naslednje jutro prišla na zajtrk in nato odšla ene 300 metrov peš do apartmaja, ki je bil skoraj nasproti cerkve sv. Donata v samem središču dogajanja. Z nama je odšla tudi lastnica, ki se je prijazno ponudila, če kaj pomaga nesti, jasno, da sem izkoristila in revo dobro oprtala. V apartmaju je sledilo klasično brskanja po kovčkih in tuš.

Foto: rooms Tinel

Večer je bil prijetno topel, ravno prav za sprehod, ogled pozdrava soncu in morskih orgel. Njihov zvok je odvisen od valov, nekako monoton, a zelo prijeten. Ko sediš tam in zreš v morje, pozabiš na čas, všeč so mi bile.

Foto: pozdrav soncu

Foto: kratek večerni sprehod

Pohajkovanje naokoli sva zaključila s čajem in spanjem.

 

[Damy]

9. Dan, 27. sept.

Spala sva trdno in čeprav je bil najin apartma v samem centru nisva z ulice slišala nobenega vrveža. Zbudila sva se zaradi lakote in odhitela v restavracijo Tinel, joj kaj je bil dober zajtrk. Ker je bila odjava zaželena do 10 ure, sva se z lastnico zmenila, da lahko vso prtljago in opremo pustiva v restavraciji in  še malo raziskujeva Zadar.

Foto: Kje čaka Suzuki?

Foto: prodaja slikarski del

Vreme je bilo prijetno zato sva prvo zavila na tržnico, ki naj bi bila najboljši pokazatelj utripa mesta – lagano sportski.

Foto: Paški sir

Foto: … in ostala zelenjava

Bila je dokaj velika in dobro založena, a kakšnega posebnega vrveža ni bilo, zato sva odšla še enkrat do morskih orgel in se tam poknila dol na stopnice za kakšni dve uri.

Foto: morske orgle

Foto: Pozdrav soncu, solarni sistem podnevi

Ko sva se naveličala sva naredila  krog okoli sv. Donata in opazovala skupino ljubiteljskih slikarjev pri delu.

Foto: slikar pri delu

Foto: vreme kot naročeno

V Zadru sva preživel prijeten del dneva, a čas je bil za odhod domov. Wix je potarnal, da se ne počuti dobro, zato sem domov sporočila, če se lahko skuha kakšna juha.

Odločila sva se iti po magistrali, Karlobag, Senj postanek za kosilo, Crikvenica, Rijeka, Domžale. Dan je bil zelo vetroven in baje, da je bila cesta po magistrali zaprta, česar nisva opazila, se nama je pa zdelo čudno, da je zelo malo prometa. Vožnja ob sunkih močnega vetra je bila zelo adrenalinska in utrujajoča, tako da sva komaj čakala kosilo v Senju.

Ko sva prispela mi je od samega veselja skoraj rit zaploskala. Končno. Pa sva bila komaj na pol poti domov, kaj šele bo.

Za kosilo sva si izbrala restavracijo Kod Veska. Majhen prostor, kjer je bilo prijetno toplo. Ker se nama ni dalo ukvarjati s predjedjo in vsem tem, sva naročila direktno glavno jed, njoke s hobotnico. Ko sva čakala na najine krožnike in se pogovarjala, da je tale veter kar naporen, sem predlagala, da če je tako težko, lahko tudi prespiva v Senju in jutri nadaljujeva. Wix se je strinjal, kar se mi je zdelo zelo čudno.

Foto: njoki s hobotnico

Končno hrana! Jaz zakopljem v svoj krožnik kot svinja v buče, Wix pa pripomni, da ni dobro in da je vse skupaj čudnega okusa. Namenila sem mu enega tistih neumnih pogledov, ker mi ni bilo jasno čemu taka pripomba, hrana je super in se ponudila, da pojem še njegov krožnik. Zamenjava, Wix gre na stranišče in ravno ko na polno zakopljem v njegov krožnik, slišim en glasen pok in takoj za tem histerijo. Nekdo (kasneje sem izvedela, da je to lastnik restavracije), mi zavpije »Človek je skupaj padel!« Jaz pa pomislim: »In kaj imam jaz s tem?«, ko ugotovim, da misli Wixa, ki je ležal ta na tleh in skočim do njega. Gospod Vesko mu izvleče jezik, jaz vzamem glavo v naročje, natakarica pa pokliče 911. 911 ?!!? Na Hrvašken?! Gospa gleda malo preveč ameriških filmov. Po tem ji nekdo le dopove, da to ni prava številka in da naj poizkusi z njihovo. Wixovo glavo vzamem v naročje, telo je bilo čisto brez življenja, v glavo pa bled oz. zelen in čisto prepoten. Dobro, da bolnišnica ni bila daleč stran, le slab kilometer, tako da so reševalci prispeli zelo hitro in ga odpeljali na EKG, itd.

Jaz ostanem v restavraciji, plačam račun, ko me lastnik vpraša, če ni bilo dobro za jest ter pokima proti mizi in polnemu krožniku. Jaz mu razložim, da je bilo odlično in da je to Wixov krožnik, ki sem ga še imela namen pojesti, a je ta načrt padel v vodo. Gospod Vesko mi ponudi prenočišče in pove, da sva danes njegova gosta, njegova hči me zapelje v bolnišnico in mi pusti svojo telefonsko, da naju pridejo iskat, ko bova zaključila. Na hitro opravim par klicev in sporočim, kaj se je zgodilo in da bova prespala v Senju. Jasno so vsi po telefonu vprašali kaj je in če pridejo po naju, kako naj vem kaj je, če še sami ne vedno in ne ni potrebno takoj zagnati panike in priti po naju. Živ je, miga še, to je bilo vse kar sem vedela in za enkrat je bilo vse pod kontrolo.

 Foto: bolnišnica Senj

V Bolnišnici so naredili preiskave, dali ene 2 injekciji, 2 steklenici infuzije in ga pokrili s 3 odejami. No ob moji nerodnosti, bi kmalu ostal brez infuzije, ko sem po nesreči brcnila v stojalo s flašo. Opala! Zdravnica je predlagala, da ga zapeljejo v Reko na slikanje glave, saj se je pri padcu udaril v vrat, a Wix se ni dal (le kaj bi bilo po tem z motorjem!). Ko so videli, da je bila to izčrpanost in da počasi prihaja k sebi, smo se že začeli malo hecati. Od prihodu nove izmene pa je druga zdravnica celo vprašala, če je padel skupaj po tistem, ko je dobil račun za kosilo. Konec dobro, vse dobro. Dobil je izvide za domov in poklicala sva gospoda Veska, da je prišel po naju.  

Namestil naju je v prijeten apartma, vprašal, če karkoli potrebujeva in nama zaželel lahko noč. Padla sva v posteljo in trdno spala do jutra.

[Damy]

in še zadnji, 10. Dan, 28. sept.

Foto: prvi pogled skozi okno zjutraj, ja še piha, zelo piha

Zjutraj sva poklicala hči gospoda Veska, ji vrnila ključe in želela plačati, a to nikakor ni prišlo v upoštev, denar je zavrnila in nama zaželela srečno vožnjo. Wau, ne morem verjeti, da so nama bili tuji ljudje tako pripravljeni pomagati. Ne glede na to kako otročji so politiki na eni in drugi strani, hvala bogu imajo ljudje še dovolj zdrave pameti. Res je dober občutek, ko ti takole nekdo ponudi pomoč in prenočišče, da veš da nisi sam. Saj ni neka velika razdalja do doma, če bi bilo nujno potrebno, bi že nekdo prišel po naju, a ta topel sprejem je na naju res naredil nepozaben vtis. Kadar bova v Senju, veva kje bova jedla!

Foto: pol pol vreme

Foto: zadnji pogled na Senj

Ko sva se poslovila in oprtala kobilico sva ugotovila, da brez zajtrka ne bova daleč prišla. In res nisva, do prvega Konzuma, kjer sva si kupila jogurt in štručko. Ko stojiva zunaj in zobava vsak svoj kos kruha razmišljam, da nimam nobenih lepih skodelic za spomin, sem pa videla ene dve v trgovini, ki sta mi bili res všeč. A naj Wixu rečem, da grem notri po skodelice, bo res mislil, da se mi je skisalo… po krajšem premisleku ugotovim, da nama manjkajo čokolade, to je pa že boljši izgovor za ponovni obisk trgovine

Foto: skodelici in čokoladke

Iz trgovine pridem s tremi čokoladami in dvema skodelicami, ne morem pomagati slučajno sta mi padli v naročje. Počakam malo, da se neha smejati in mu strokovno pojasnim kako jih bova zapakirala, saj sva imela tri, eno sem že kupila v Zadru. Zihr je zihr . Če res ne bi bilo prostora, sem jih bila pripravljena dati tudi v žep ali držati v rokah.

Do doma sva imela 3 ure, ki so se zaradi vetra raztegnile na 5. Raje pozneje doma, kot pa nikoli. Manj kot je kilometrov, bolj si nestrpen kdaj boš doma. Vse kar sem si želela je bil topel tuš, ker me je zeblo kot cucka.

Končno. Doma. Topel tuš, sveže cunje in zelenjavna juha. Prispela sva z dnevom zamude v ponedeljek dopoldne. Zavila sva se v odejo in preostanek dneva preživela na kavču s toplimi čaji in sladkarijami.

Naredila sva 2.450 km, preko 1.000 fotk in  zapravila dobrih 800 EUR.

Ceste so kakršne so, nekje boljše, nekje slabše. Na njih in ob njih vidiš vse živo in neživo. Domov sva prišla utrujena in premražena, a vesela, bogatejša za še eno izkušnjo, 3 SKODELICE …. in 3x plačano zeleno karto…

Super je bilo. Hvala ti Wix .

 

Glede fotografij, nekatere so črno bele, ker sem se malo naveličala barvne fotografije, ampak obljubim, da bodo naslednje barvne, samo za vas

Hvala vsem vam, ki ste si vzeli čas in prebrali moj potopis. Upam, da vam je bil zanimiv in zabaven ter da jih bom napisala še veliko.

Se vidimo na cesti

Damy

 

[Nearrain]

Top potopis. Res lepo, doziveto in preprosto napisano. 

Zelim Vama veliko lepih moto potovanj in ne pozabit pridno fotkat, pa se kaksen potopis objavita, ker Vama gre to odlicno od rok. 

PS: zdravnike in bolnisnice drugic preskocita  

[ferek]

Pa še eden... iz spomina na letošnje poletje...

Packi na »kolektivnem« ali »Easy Balkan Tour«

 

Prijetno branje...

[dano33]

hvala za lep potopis  in še takih lepih dogodkov bivši:-)

 

Popravljeno Marec 21, 2016. Popravil solorider

[bankir]

vsa čast pisateljici. Eden redkih potopisov, kjer sem se počutil, ne da ga berem, ampak da sem del potovanja. Lepe slike, čudovita razlaga, predvsem pa podana " rokavica", da morda naredin podoben "krog"

 

Lp

[u-r-o-s]

Tudi mi vceraj uspešno zakljucili 6 dni, 6 drzav (slo, hr, cg, al, srb, bih), nekaj manj kot 3000 km.

[amateur]

Lep dopust, super podano, ravno prav slik, one črnobele prav pašejo vmes. Letos gre moja druščina na jug, pa govorijo samo o klasični prehrani, vidim pa, da se da dobiti ni da ni. 

[Spider™]

Za 1 maj planiram izlet v Črno goro (z motorjem seveda). Zanima me kako je z severnim delom Črne gore, in sicer z nacionalnimi parki kot so Biogradska gora in Durmitor? Bo takrat še precej hladno predvidevam? Za jug bo super takrat, če ne bo dežja ...

[DAMI34]

pred 1 minuto, Spider™ pravi:

Za 1 maj planiram izlet v Črno goro (z motorjem seveda). Zanima me kako je z severnim delom Črne gore, in sicer z nacionalnimi parki kot so Biogradska gora in Durmitor? Bo takrat še precej hladno predvidevam? Za jug bo super takrat, če ne bo dežja ...

odvisno od vremena, za prvega je lahko v dolini 30C al pa samo 15C, predhodno pa preveri prevoznost NP Durmitor. Sicer do Žabljaka ne bi smel biti problem.

Računaj pa, četudi bo lepo je v višinah tja 10-15C odvisno od vremena. Predhodno lahko kak ilmeteo ali kaj podobnega čekiraš, da dobiš podatke o temperaturah.

 

[boych]

pred 13 minutami, Spider™ pravi:

Za 1 maj planiram izlet v Črno goro (z motorjem seveda). Zanima me kako je z severnim delom Črne gore, in sicer z nacionalnimi parki kot so Biogradska gora in Durmitor? Bo takrat še precej hladno predvidevam? Za jug bo super takrat, če ne bo dežja ...

Durmitor je v takšnem času ponavadi še zaprt, ker je zgoraj še sneg in je cesta neprevozna. Bil spodaj vedno konec maja/začetek junija, v severnem delu ČG so bile temperature čez dan okrog 15 stopinj, zvečer in pa v primeru dežja pa znajo pasti tudi pod 10 stopinj, tako da so topla oblačila nujno potrebna. Ob morju pa je bilo že prav prijetno vroče ...  

[Spider™]

Odvisno spet od vremena, kot je dami rekel. Verjetno bo še snega gor. Pol bom pa samo obalo prevozil pa skočim se v Albanijo? Se splača se dol?  

[boych]

pred 10 urami, Spider™ pravi:

Odvisno spet od vremena, kot je dami rekel. Verjetno bo še snega gor. Pol bom pa samo obalo prevozil pa skočim se v Albanijo? Se splača se dol?  

Sigurno se splača, Albanija je vsaj meni lepa ... po svoje ...

[DAMI34]

Če ob obali Albanije potegneš preko Kruje (trdnjava) 

https://www.google.si/maps/place/Krujë+District,+Albanija/@41.507531,19.793957,3a,75y,11h,90t/data=!3m8!1e2!3m6!1s81312089!2e1!3e10!6s%2F%2Flh4.googleusercontent.com%2Fproxy%2Fk6rLbyDyT_9b215IOPcDHig6vSfaC6US13zShzvrQ5lDWpErATFvKY7knQBbWXcZzxLn7A5DZRN3-na4ZmDnzSKA8C1mDQ%3Dw203-h135!7i1162!8i778!4m5!3m4!1s0x1351ce798fda35a9:0x88c62369999d0381!8m2!3d41.5094765!4d19.7710732!6m1!1e1?hl=sl

do LLogara pass, potem je par lepih točk za videti ob obali.

Meni so ceste nore, pa plaže tudi, vendar je za prvomajske še vse mrtvo. https://www.google.si/maps/@40.1899356,19.6094998,3a,75y,124h,90t/data=!3m8!1e1!3m6!1s-RIXjpFF4JAM%2FVqXeswRtmAI%2FAAAAAAAAAbE%2FfDDkJUKzcokPXBoPMyerV5qNNPv7AQfwACJkC!2e4!3e11!6s%2F%2Flh6.googleusercontent.com%2F-RIXjpFF4JAM%2FVqXeswRtmAI%2FAAAAAAAAAbE%2FfDDkJUKzcokPXBoPMyerV5qNNPv7AQfwACJkC%2Fw203-h100-k-no-pi0-ya310.5-ro-0-fo100%2F!7i8704!8i4352?hl=sl

 

plažice

https://www.google.si/maps/@40.122006,19.69751,3a,75y,90t/data=!3m8!1e2!3m6!1s116242140!2e1!3e10!6s%2F%2Flh5.googleusercontent.com%2Fproxy%2FdhcR1uKSwN00pNBYUYQGW5rs54y21o1QaF8Gvq3od-dRk9HZaE-zMmnDRZQQM2NFCuGHLlj4gfkq7ZhdjR-_FlEydnB3nks%3Dw203-h124!7i3120!8i1914?hl=sl

porto palermo in alipašina trdnjava

https://www.google.si/maps/@40.0624199,19.7909317,3a,75y,349h,88t/data=!3m8!1e1!3m6!1s-tI_GjILjid4%2FVA3_GLkeBnI%2FAAAAAAAACvQ%2F824l9yhdtOEb9hW1TQfD8ovDU9ohObM8ACJkC!2e4!3e11!6s%2F%2Flh4.googleusercontent.com%2F-tI_GjILjid4%2FVA3_GLkeBnI%2FAAAAAAAACvQ%2F824l9yhdtOEb9hW1TQfD8ovDU9ohObM8ACJkC%2Fw203-h100-k-no-pi-2.9999962-ya104.499985-ro-0-fo100%2F!7i8704!8i4352?hl=sl

skladišče podmornic

https://www.google.si/maps/@40.0711762,19.7764474,3a,75y,90t/data=!3m8!1e2!3m6!1s-TxmDFfY5yIs%2FVyS-cDQwGgI%2FAAAAAAAAEVM%2FZQ_UpTBD2_wZ8zm1igJ6o8ktID8KUtXpwCJkC!2e4!3e12!6s%2F%2Flh4.googleusercontent.com%2F-TxmDFfY5yIs%2FVyS-cDQwGgI%2FAAAAAAAAEVM%2FZQ_UpTBD2_wZ8zm1igJ6o8ktID8KUtXpwCJkC%2Fs203-k-no%2F!7i615!8i386?hl=sl

potem si pa že v Grčiji
 

 

[Whiskey]

@DAMI34 Kaj pa Albančice

Popravljeno Marec 29, 2017. Popravil Whiskey

[DAMI34]

pred 49 minutami, Whiskey pravi:

@DAMI34 Kaj pa Albančice

so skrite ponavad zadaj v kuhinji, al pa pri ognjišču al pa pod mizo, mlajše od 18 pa ne gledam

 

[Whiskey]

pred 1 uro, DAMI34 pravi:

so skrite ponavad zadaj v kuhinji, al pa pri ognjišču al pa pod mizo, mlajše od 18 pa ne gledam

 

Kje si pa našel mlajše od 18? Wtf! Ostale pa se ne skrivajo kot une zaservetane bombašice. A si bil samo 1x tam doli? Pa še to s Kmetom?

[Nearrain]

skladišče podmornic ??? .  .  .  dalec od skladisca.

Cel polotok je prevrtan podolgem in pocez. Mala ladjedelnica je v hribu za remont podmornic. Vizavi tega vhoda je na drugi strani polotoka se en manjsi vhod/izhod iz base. 

Pasha Liman je bila (oz. bi bila, ce ne bi prislo do pizdarije me Enverjem in Nikito) najvecja Sovjetska podmorniska baza v Mediteranu.

Zaradi konflikta z USSR in zgodbe okoli te baze so nastali famozni bunkerji.

 

After WW II, under communist regime, the port was leased to the Soviet Union as a submarine base, and played an important part in the conflict between Enver Hoxha and Nikita Khrushchev in 1960–1961, as the Soviet Union had made considerable investments in the naval facilities at nearby Pasha Liman and objected strongly to the loss of them as a consequence of Albania denouncing the USSR as 'revisionist' and taking the Chinese side in the split in the world communist movement. The Soviet Union threatened to occupy Vlora with Soviet troops in April 1961, and cut off all Soviet economic, military and technical aid to Albania. The threat was not carried out, as a result of the simultaneous development of the Cuban missiles crisis, but Hoxha realized how vulnerable Albania was, and, after the USSR invaded Czechoslovakia in 1968, he built the hundreds of thousands of concrete bunkers that still litter the entire Albanian landscape. Under Hoxha, Vlorë was an important recruiting centre for the Sigurimi, the secret police.