Izi Bajk Utrinki

[izibajker]

Tegale mopeda že zeloooo dolgo ni več v naši garaži. Ker pa je letos okrogla obletnica, si zasluži objavo. Pisalo se je leto 1984, čas, ko še ni bilo interneta, forumov, ebaya in tozadevnih informacijskih in tržnih pomagal...Ker sem za nakup motorja porabil vse dotedanje prihranke je za obnovo ostalo bore malo financ, zato pa toliko več entuziazma ter improvizacije. Osnova: R25/3 (letnik 1953). Predelava je trajala skoraj dve leti (bivanje v drugem kraju zaradi študija). Oče mi je opravil vsa šlosarska dela. Po mojih idejah je izdelal sedež, krmilo, stransko tačko, nosilec za tablico, ohišje števca in kontrolnih lučk, nosilce prednjega blatnika...Peskanje in barvanje okvirja je bilo prav tako njegovo delo, ličarska dela, lakiranje in generalko na mašini so opravili prijatelji, tapeciranje sedeža lokalni mojster, komplet novo elektro napeljavo pa sem razpeljal kar sam, kot tudi vsa brušenja, poliranja... Stranski pokrovi in (zamenjan) regulator polnjenja so bili od Jawe, prednja luč in blatnik od Honde, vplinjač pa je ostal originalen.

Vem, marsikdo se bo ob pogledu na to fotografijo samo prijel za glavo. Ampak 30 let nazaj, ob upoštevanju popolnoma drugačne družbene in socialne klime, kot tudi osebnega odnosa in preferenc avtorja, je bil ta projekt zelo solidno izpeljan, to si pa že upam trditi. Nekatere rešitve mi takrat niso najbolje uspele, dandanes bi se podobne predelave seveda lotil drugače. Ampak v tistem času in prostoru.... To je bilo to.  

[izibajker]

Ena izmed mojih čelad iz davnih časov... Podloga je medtem razpadla. Očala so pa Halcyon (Made in England), še zelo dobro ohranjena. 

[izibajker]

 

Sedem dnevno potovanje po Bosni. 

Čeprav ne z motorjem, zelo lepi vtisi. Morda kdo najde tu kakšno uporabno informacijo:

1. dan: Lj-Zg-Novska (po avtocesti). Od tu naprej pa skozi Prijedor, Sanski most, Ključ, Mrkonjič grad. Ustavimo se v Jajcu in si ogledamo slapove v samem mestnem jedru, muzej Avnoj-a, trdnjavo, stare mline na jezerih Plive... Prespimo v Hostlu http://jajce-youth-hostel.com/hostel/, kjer srečamo simpatični par na modrem Suzukiju, postojnske registracije. 

2. dan: Donji Vakuf, Travnik, Vitez, Kakanj, Visoko. Kdor hoče plezat na bosanske Piramide, tu ima priložnost. Ima pa to mesto zanimivo staro jedro, očitno so imeli (in imajo še zdaj) razvito usnjarsko industrijo. V eni trgovinici (Obrt Unikat, vl. Bašić Edin) mi je lastnik ponujal dvodelni motoristični kombinezon (debelo usnje+ščitniki) Dainese za 900 KM (kar znese cca. 450€). Verjetno bi se dalo ceno še zglihati. Ker nisem ljubitelj in poznavalec te znamke ne morem z gotovostjo trditi ali je res (kar je rekel lastnik), da jih nekdo tam pri njih dela za Dainese... Zvečer prispemo v Sarajevo kjer tisto noč (in še dve naslednji) prespimo pri znancih.

3. in 4. dan: Sarajevo. Na Baščaršiji smo seveda degustirali čevape, tule so dobri http://ferhatovic.ba/cevabdzinica-petica/, pa razne slatkiše (takve i onakve), bosansku kahvu... V uličici , ki se imenuje Kazandžiluk, smo pili najboljšo kavo (sem šel potem noter špijunirat, kako jo mojster pripravlja).  Krasen panoramski pogled na mesto se ponuja iz točke "Kasarna Jajce". Taksist nas je odpeljal gor za 5KM, dol se pa lepo spustiš peš direkt na Baščaršijo. Lokacije vredne ogleda so še: Sarajevska viječnica, Svrzina kuča, Latinski most... Izreden ambient je tudi Pivnica HS, locirana v Sarajevski pivovarni iz leta 1864. Obvezen postanek za ljubitelje piva, tudi hrano imajo odlično. 

5. dan: Konjic (lep kamniti most), Jablanica (most-spomenik "Bitka na Neretvi") pa naprej do Mostarja. Kamniti most iz 16. stoletja je fascinanten, prav tako stari del mesta na obeh bregovih. Zelo zanimiva je Muslibegoviča kuča. Obvezen je tudi ogled izvora reke Bune v kraju Blagaj (12km iz Mostarja), kjer je Derviška Tekija. 

Prenočili smo tule: http://www.villasara-mostar.com/index.php/en/. Ugodne cene, prijazna postrežba, obilen zajtrk v hiši...

6. dan: Dopoldan krenemo v smeri Široki Brijeg, Tomislavgrad, pa prek Buškega jezera (zanimivo je bližnje Eco-Selo Grabovica), v Livno, Bosansko grahovo, Drvar. Po Hercegovini je zelo malo prometa, ceste so boljše kot pri nas, vozi se po planotah na nadmorski višini 600-900 metrov. Za motoriste v vročih poletnih dneh bi bilo idealno. 8 kilometrov ceste na relaciji Martin Brod-Kulen Vakuf je makadamske. V Bihaču smo prespali tule: http://www.eturist.info/smjestaj/kod-ede.

7. dan: dopoldan ogled mesta in tržnice (oz. pijace).  Potem pa naprej v smeri Plitvička jezera, Rakovica, Slunj, Karlovac... Nekje na tej poti (žal se ne spomnim imena kraja) smo jedli odličnega jagenjčka "izpod peke". Vrhunsko urejena gostilna ima ob cesti že par kilometrov prej info table, pa kar nekaj avtobusov je bilo parkiranih pred njo, tako da se jo težko zgreši...

Bilo je super. Edino, kar me je v Bosni res motilo je to, da v vseh lokalih (tudi tistih s hrano) še vedno obilno kadijo...

[izibajker]

Petek. Že prej načrtovani odhod se je približal štartu in ob 11h krenem od doma. Da se izognem Lj. semaforjem in naseljem do Vrhnike oz. Logatca grem na avtocesto do Divače. Od tu naprej pa lagodno po stari cesti, čez Kozino proti morju. Na Črnem kalu postanek na parkirišču, od koder se lepo vidi "naš Trst". Še en motorist uživa v lepi panorami (zraven pa si rola čik). Stopim do njega in beseda da besedo. Že 10 dni je na poti. Iz Finske je krenil prek Švedske, Hamburga, Berlina, Munchena do Graza, kjer je obiskal frenda. Skozi Slovenijo, morda še okrog istrskega polotoka, potem mora pa nazaj proti domu, prek 2500 km ima do tja. Imaš danes kakšne posebne načrte, ga vprašam? Nimam. Omenim, da grem na Staare Rokerje v Umag in mu predlagam, da se mi pridruži. Seveda je takoj za. Peljeva mimo Kopra in Izole, kjer se skozi Jagodje cesta vzpenja do vidikovca. Tu se ponuja lep razgled na ta naš bivši otok. Ko napaseva oči (on pa pokadi obvezni čik) greva naprej do Pirana. Parkirava na vrhu pod obzidjem in se razmigava do glavne cerkve, odkoder se širi pogled na italijansko in hrvaško stran. Naslednji postanek je v Marini Portorož. Pokličem Union Jacka, da skupaj spijemo kakšno bevandico. Se mi ne oglasi (pozneje sporoči, da je bil ravno na sestanku), zato kreneva dalje. Mimo solin, in že smo na hrvaški strani. Do Umaga je še par kilometrov in kmalu sva v kampu. Na kapiji nas čekirajo prijazni organizatorji, za dobrodošlico takoj pade štamperle medice. Opozorijo, da se gre čez dobre pol ure na "degustacijsko" furo. Dolga kolona motoristov, ampak peljemo brez zastojev, saj redarji brezhibno usmerajo promet na krožiščih in križiščih. Prvi postanek je pri enem vinarju (pozabil ime), ki ima odlično vinsko klet, zraven pa vip sobo z barik sodi... Naslednji postanek je manjša pivovarna v Bujah, kjer varijo odlično pivo. Tretji pa na vrtu lokala (poleg je bencinska pumpa), kjer je na sporedu program v steklenicah Ožujsko, Laško in tako dalje. Tu nazdravljam s parom iz Visa. Povratek v kamp proti večeru. Nato greva s Fincem na "kulturni" program, se pravi pleskavica v lepinji + pivo + rokenrol. In to dober. Hrup je precej na nivoju, zato se bolj težko sporazumevava. Okrog 1h me zvije, on pa še naprej vztraja. Zmeniva se, da pridem z zajtrkom in da ga zbudim najkasneje ob pol 11h (ker pozneje je za zajutrek že malo kasno). Po zajtrku narediva še en obhod po kampu in si stisneva dlani. Tu se najine poti razideta.  Defile vožna je napovedana za pozno popoldne in jasno mi je, da (žal) ne bom mogel biti poleg. Domov grede sem se namenil še na en ogled, pa doma bi tudi rad bil pred temo. Zato pičim direkt v smeri Plovanija, pa prek Padne v Koper in po avtocesti do Divače. Tam se podprem z lahko pico (s sirom so pretiravali, zato ni bila tako lahka) in mešanim pivcem. Nato pa pod Vremščico skozi Neverke do Pivke. Pa Postojna, Cerknica, Bloška polica, Nova vas. Tu se odcepim levo, čez gozd, v smeri Volčje, Brlog (sumljiva so mi ta imena.. .), in prek Karlovice do Velikih Lašč. Tam se je pa začelo oblačiti in pri Turjaku me je že lepo močilo. Ker nimam več daleč do doma se ne ustavljam, kavbojke so pa itak bile potrebne pranja...

Zdaj se boste pa mnogi vprašali: ja kje pa so fotografije, dokazi? Jih nimam. Se mi enostavno ni ljubilo. Najbrž zato, ker nisem začutil nekega izziva, saj so bili ti kraji že velikokrat fotkani in objavljani (tudi) na teh straneh.

Je bil pa tisti Finec nekaj posebnega. Pa ne samo zato, ker se je pripeljal tako daleč, ampak tudi zato, na čem se je pripeljal. Honda CB 750 (letnik 1972), predelava je njegovo delo. Še bolj odbita pa je oprema: odprta čelada (od avijacije) + podkapa + navadna zaščitna očala, švajserske rokavice, pa stara leder jakna in hlače... Ko je štartal od doma je bilo par dni prej tam pri njih še sneg, in verjetno se je občasno moral pogreti z (na finskem precej razširjenim) tekočim energentom, se pravi Vodko.

Tomi, lepo te je bilo spoznati. Srečno pot domov.

[Fantocci]

^{Vrhunsko... Ta tvoj Finec je the real thing & no bullshit.}

[izibajker]

Še dva lepo ohranjena primerka sem dons proti večeru na naših pločnikih opazil. Fotke so bolj slabe, narejene s priročnim orodjem (5 leta stara Nokia na tipke).

 

[izibajker]

Ob 1. 6. 2015 ob 12:24, Nearrain pravi:

Pred casom kupil knjigo "Starim cestama do mora"

Photo 1. 06. 15 12 07 04.jpg

, katera se je izkazala  kot zelo uprabno ctivo za prezivet vcerajsnjo nedeljo malo drugace, malo "off the beaten track", da ne poje samo zelezni Jadranski repertuar . . . 

Tole zgleda pa zelo zanimivo

http://www.libricon.hr/Starim-cestama-do-mora_b263.aspx

Ker vsi ne bomo mogli kupit te knjige, a lahko občasno daš tu gor kakšen zemljevid, ki vključuje dele trase teh štirih cest na področjih bližje Sloveniji (se pravi v Istri, Kvarnerju, Gorskem kotarju...). Pa da še kdo, ki bi ga to zanimalo, odpelje svoj krog...

[izibajker]

V nedeljo: Lj-Zasavje-Sevnica-Mokronog-pa čez hribe nazaj v Zasavje... Lepa fura ob najdaljši slovenski reki. Spektakularnosti seveda tu ne moremo iskati, in tudi 170km ne bo konkuriralo v knjigi motosvetovih rekordov. Je bilo pa zelo fajn, pa nekaj ljudi se je nanovo spoznalo. In tale je eden od udeležencev te ekspedicije

[izibajker]

V teh peklensko vročih dneh si v Zasavju pregrete glave lahko ohladite na več načinov. Hladen špricar na Čemšeniški planini (od tu ni daleč niti do Trojanskih krofov), ali pa ledeno mrzlo pivo izpod Mrzlice (ena manjša pivovarna ga dejansko vari tam nekje). Pa Marija Reka (kjer se kalijo novi Rossi-ji), ali pa prek Save na 1220 m. Kum, od koder se širi pogled na  zajeten kos Slovenije. Lahko pa greste zaplavat v trboveljski bazen (eden najboljših daleč naokoli). Morda boste na svojih potepanjih po teh krajih naleteli tudi na kakšen podoben relikt polpretekle zgodovine, kot je tale rezervar za vodo. Vode v njem že zdavnaj ni več, ostala je le zarustana lupina...

[izibajker]

Evo, da malo popravim moj vtis v tejle temi, da ne bo pripomb v smislu offtopic. In se pridružujem kar je tudi že @dlicen povedal par postov nazaj...

 

Moj vtis z današnje dnevne vožnje ima bolj malo kilometrov. Ena taka kratka fura po Barju.

 

Slika 1: pogled na staro jablano na naši trati. Upam, da bo letos kaj obrodila, vsaj za 3 protfane štrudla.

Slika 2: škljoc med vožnjo, na slepo. Balanco spuščat zato, da se naredi posnetek? Noup, to pa ni vredi.

Slika 3: odsev moje leve roke v ogledalu. Tokrat sem mašino ustavil, se takoj vidi razlika v ostrini.

Slika 4: do tele cerkvice je bilo treba malo po makadamu. Ampak se je izplačalo (beri naprej).

Slika 5: silhueta. ozadje se kopa v soncu, jaz in kobilica pa se hladiva v debeli senci.

Slika 6: malo sem probal, če lahko spravim čelado iz gravitacije. Ni šlo brez photoshopa.

Slika 7: v dotični cerkvici je en prijazen možakar pripravljal teren za jutrišnji krst, pa sem ga prosil, če lahko slikam čelado. Morda je tam iza oltarja zapihala kakšna posvečena sapica in oplazila mojo naglavno zaščito.

Slika 8: če sem že napravil furo, je pa red, da se pri Furmanu ustavim na kapučin.

[izibajker]

Za Nevihto čez dobra dva tedna je v načrtu tale krog...

[izibajker]

Mogoče bo tale članek prepričal koga, da se je bolje vozit po Slovanki (od Kopra do Lucije) kot pa po Jadranki...

[izibajker]

Sobota, 1.avgust. Napovedi so bile, da bodo tega dne proti morju prometni zastoji večjih razsežnosti, zato naj se na pot odpravimo čimbolj zgodaj. To nam seveda ni uspelo, od doma štartamo šele ob 8h. Jaz na mopedu, moji pa z avtom. Do Postojne po ac je še kar šlo. V Pivki se je začelo nabirati, v Ilirski Bistrici pa so bile že konkretne kolone čez celo mesto. Ker je moj moped  bolj šlang se uspem zrinit mimo in potegnem naprej proti meji. Zavijem na ac in na prvi pumpi ustavim, da napojim svoje kljuse in počakam na spremljevalno ekipo. V njihovem prtljažniku je škatla s piškoti, zdajle bi kakšen pasal. Od tam naprej vozimo skupaj, reška obvoznica je kmalu mimo. Še en zastojček na rondoju pred otokom Krk, tu skrenemo levo. Po parih kilometrih začne gužva pojenjati, še malo pa bomo v Jadranovem. Pri kolegu se oglasimo na kavo, zraven, tik ob mizi na vrtu pa krasen primerek iz začetka 80ih, Z650. V tehnično brezhibnem stanju seveda. Naprej po Jadranki praktično ni bilo več zastojev. V Prizni, na odcepu za Pag se vije kolona vse do trajekta. Spet uporabim tehniko vrivanja (moje v avtu pa prepustim na milost in nemilost čakanju), in se vkrcam takoj na prvi trajekt. Še dva iz Zg pa ena čedna na beli suziki iz Nm sta gor. Ko se izkrcamo sem čez slabe pol ure že na cilju, moji pa prispejo šele okrog 19h....

[izibajker]

Zadnje tri dni je na Pagu živi dolgčas. Čofotanje v stilu kravl in prsno, tauhanje v modrino meter in pol, obdelava brancina na gradeli (tu pride prav vejica rožmarina v olju), pivo, bevande, lozovače. Pa še množica takšnih in drugačnih aktivnosti (domišljijo prepuščam bralcem). V sredo, 5.8. ni bila napovedana toča, je bila pa okrogla obletnica Nevihte. Dogodek kot nalašč, da se na moji kobilici razmigajo gume. Štartam točno ob 7h v smeri Pag-Posedarje-Obrovac-Gračac-Knin. Potem en manjši krog po Nacionalnem parku Krka (tu bo sigurno padla kakšna klapa v novem Winetouju). Ob 16h v Čavoglave na defile ene par tisoč bajkov, ampak z njimi ne grem vse do Knina (sem bil tam šest ur nazaj). Preko Drniša odvijem v smeri Šibenik, malo pred tem se odcepim za Skradin. Od tu naprej po stari cesti v smeri Benkovac-Smilčič-Islam Grčki-Posedarje-Pag...450 km se je nabralo, večinoma uživaških. Ampak na razbeljenem asfaltu sredi dneva sem imel občutek, kot da bi vozil v predverju pekla.

[izibajker]

Sobota, 15. avgust, dva tedna smo že na Pagu. Lepi dnevi so za nami, brez ene same kapljice dežja. Kwakija sem parkrat peljal na sprehod po otoku, ampak glavna preokupacija se je dogajala kar tam, v naši mali vasici, v trikotniku plavanje - zabušavanje - fajn se imetje. Sončenju sem se raje izogibal. Sobote so v tem obdobju na Jadranu najbolj kaotični prometni dnevi, ampak ni kaj, treba bo spakirat. Vstanem ob 06.30, da grem še zadnjič zaplavat. Nato sledi bujenje zaspancev, zajtrk in pakiranje. Ob 10.30 je avto končno nabasan in šoferka pripravljena na odhod. Jaz pa tudi. Do trajekta peljemo lepo skupaj, na zadnjem odseku pa naletimo na pričakovano kolono. Žal moram moje spet pustiti tam, jaz pa se mimo vrste prerinem naprej in se vkrcam na prvi trajekt. Približno uro in pol imam prednosti, potegnem jo proti Senju. V kafičih na rivi se sonči nekaj motoristov. Peljem naprej do Jadranovega in se ustavim pri Danijelu, kjer počakam spremstvo v avtu. Do morja ni prav daleč, zato hitro še enkrat skočimo vanj, naš frend pa že pripravlja roštilj. Temu se seveda ne moremo izogniti, nad Velebitom pa že občasno grmi in se bliska. Naivno sem upal da ne bo nič, ampak na reški obvoznici se je ulilo kot iz škafa. Jaz pa v lahki leder jakni, jeans hlačah in jet čeladi. Predno pridem do prve pumpe (strehe) sem že precej nakvašen. Tam zamenjam šlem in navlečem dežjaka, ura je že 21. Od Ilirske naprej proti Pivki se cesta vleče ko hudič, na ac med Postojno in Vrhniko pa je bila tako mokra, da sem kar plaval v vodni megli. Domov prilezemo nekaj čez 23 uro. Bolje pozno kot nikoli.

[izibajker]

Sobota. Vremenski obeti so bili nadvse optimistični. Aha, si mislim, tole bo verjetno zadnji peklensko vroč vikend v tem letu. Kakšna krajša furca z motorjem sploh ne bi mogla škodit. Ob enajstih se s Kandalinijem dobiva na Krtini, potem pa lagano sportski zavijeva čez Moravče proti Vidrgi. Pred gostilno so klopce pod velikimi marelami že kar polne, vrsta za golaž pa nakazuje, da bo treba obvezno probat. Vse to poteka v organizaciji MK Izlake. Golaž je bil dober, vroče grlo pa se je hladilo z radlerjem. Ob enih je bil odhod na panoramsko vožnjo. Bencinski hlapi so se valili v smeri Vidrga - Izlake - Trojane - Šentgotard - Čemšenik - Kotredež - Zagorje... Tu zadnji trije v koloni zavijemo v smeri Trbovlje. Pred MCT gremo na kofe, potem pa vsak svojo pot naprej...

[izibajker]

 

Torek, 1. september, ležerno uživaški krog na 30 stopinj celzija. Hitrostno povprečje obeh udeležencev nikakor ne bi zadostovalo za kvalifikacije na Isle of Man TT. Trasa je potekala takole.
Mengeš: meeting point. Trojane: krofi, gibanica, kofi stop. Vransko: Muzej motociklov. Po parih letih smo si ga hoteli ponovno pogledat. Žal je voden ogled možen samo po predhodnem dogovoru, zato sva ostala zunaj. Terme Snovik: cockta stop. Nekje v Tuhinjski dolini naju je nasproti vozeči motorist policist pozdravil. Lepo. Brnik: adijo, vsak v svojo smer point. Take fure mi vedno večkratno odtehtajo število prevoženih kilometrov. Fajn je blo.

[izibajker]

Včeraj dopoldan me kliče en znanec. Ej, a greva do Ljubelja, je gor dirka veteranov me vpraša? Ja valda. Končno nama je uspelo najti primeren termin. Kreneva točno ob 12h. Po ac do Šentvida, pa čez Medvode naprej. Asvalt proti Kranju je več kot goden za generalno popravilo, ruka kot da bi jahal konja. Kmalu sva v Tržiču. V tistem trenutku še nisem vedel za tragedijo, ki se je samo en dan prej zgodila v tunelu. Še par lepih ovinkov, mimo spomenika internirancem in že smo na vrhu. Namesto sonca je gor bolj megleno. Kmalu prideta še dva frenda, se vračata iz Faak-a. Prešvercamo se do prvega ovinka na makadamski progi in čakamo na novo skupino tekmovalcev. V restavraciji z lepim razgledom na gore spijemo kafe in se spustimo nazaj dol. Midva zavijeva še do Bleda, onadva pa direkt proti domu. Aja, slik pa nimam.

[izibajker]

Sobota, 19. september. Dogodek, ki ima svoje korenine dve leti nazaj. Ko mi je že lansko jesen prijatelj pravil o tem, sem bil nad idejo navdušen. Zato sem letošnje povabilo, da se jim pridružim, z veseljem sprejel in potrdil udeležbo. Scenarij bi okvirno lahko opisal takole. Jonatan Prijatelj (društvo staršev otrok z rakom) organizira v Strunjanu srečanje, kamor pridejo omenjeni otroci in njihovi starši iz vse Slovenije. Iz Zagorja (in tudi od drugod) pa se v skupini pripeljejo motoristi pod vodstvom MK Klukhena. Pa to ni bil zaprt krog, nekaj jih je bilo tudi iz drugih klubov, nekaj pa takih, ki na hrbtu nimamo nobenih obeležij. Glavnina je štartala iz Zasavja, zbirno mesto je bilo ob 9.15 na OMV Postojna. Preko 30 se nas je tam nabralo. Eni si privoščijo kofetek, drugi kakšno cigareto (oboje skupaj menda najbolj paše), tretji pa po želji. Okrog 10h naš road captain da znak za odhod. Po stari cesti nas vodi čez Razdrto, Senožeče, Divačo, Kozino do Črnega kala, kjer se pri Vikiju ustavimo na drugi čik pavzi. Prav dolgo se tam ne zadržimo, sledi spust proti obali. Okrog 11h se ustavimo pri strunjanskem rondoju in počakamo še nekatere zamudnike. Potem pa vsi skupaj do platoja pod cerkvijo na hribu, kjer nas že vsi čakajo. Ko parkiramo svoje konjičke, je kmalu na sporedu prva točka dnevnega reda. Policisti nam demonstrirajo uporabo službenih psov, eden odkrije mamilo, drugi ulovi zmikavta. Nato sledi vožnja z našimi motorji. To se je otrokom seveda zdelo najbolj imenitno. Dobili so čelade in se na zadnjih sedežih odpeljali en manjši krog po Strunjanu. Sledil je zabavni del s čarodejem hišnikom, ki jih je vse nasmejal. Kuharski mojstri in mojstrice so lepo poskrbeli za naše kruleče želodčke. Čevapi, klobasce, perutničke in vse, kar gre zraven, pa polni pladnji domačih sladkarij. Kdor si ni obliznil prstov, si je sam kriv. Seveda tudi žejni nismo bili. Nadaljne urice so bile namenjene druženju, nekateri (tisti bolj alpinistično naravnani) smo se povzpeli do križa od koder se ponuja prelep razgled. Motoristi (in motoristke) so otrokom prinesli praktična darila, iz Društva pa so organizirali srečelov, ampak takšne vrste, kjer vsaka srečka zadene, in to zelo lepe nagrade. Na koncu je bil še krajši koncert. Nekaj pesmi je odpel tip, ki je povezoval družabni del, nekaj pa še Brendi (oz. njegov sin). Okrog 16h smo v manjših skupinah počasi začeli odhajati proti domu, vmes se oglasim še v Kopru. Malo pred Kozino me nasproti vozeči moto kolegi opozarjajo, da se bližam radarju, zato iz supersonične hitrosti takoj prešaltam v nižjo.  Na kačjih ridah se še zadnjič ustavim, domov sem prišel okrog 19h. Bil je res en lep dogodek in to take vrste, ki po svoji vsebini daleč prekaša tja in nazaj prevožene kilometre. Hvala Elizabeti in Bojču in tudi vsem ostalim, ki ste pomagali pri organizaciji tega srečanja. Super je bilo, se vidimo drugo leto.

 

[izibajker]

V nedeljo so najmanj 3je motosvetovci svoj vtis (odtis) pustili tule...

[izibajker]

V petek je bila predvidena duo vožnja v polhograjske dolomite. Pa se je frend iz zasavja ustrašil oblačnega neba tam pri njih, na našem koncu pa je izgledalo dovolj optimistično, da sem si rekel: grem pa sam. Ampak nisem zavil na predvideno destinacijo, odločil sem se za tole traso. Ene par lepih kilometrov se je nabralo, fotke pa nobene...

 

[izibajker]

Nedelja, 1. November. Tuhtam, tole bo zagotovo zadnja taka fura v letošnjem letu. Ob pol enajstih osedlam konjička, nase navlečem temu primerne cote, poveznem čelado na betico in gasa. Do Postojne po ac, potem pa LS (Lagano Sportski) po stari cesti naprej proti morju. Kar konkretno je pihalo, si ne predstavljam kako šele ruka na vipavskem... V Piranu na Punto malo pogledat valove, pa na en kofe. Še malo se posončim na klopci (v neposredni bližini nastane tale snepšot) in odrinem proti domu. V Strunjanu kratek postanek pri križu od koder se ponuja lep panoramski razgled. Hočem vozit še po dnevu, zato grem kmalu dalje. Domov pridem ravno pravi čas za pozno kosilo oz. zgodnjo večerjo.

Glede na slikovne prispevke (vtise dnevnih voženj) pa obstaja utemeljen sum, da se je taisti dan v Piranu martinčkalo kar nekaj motosvetovcev...

[izibajker]

Popoldanska furca. Najprej v Ribnico obiskat novega lastnika mojega bivšega bajka. Lepo je videt, da je kljuse v odlični kondiciji, pa da mu bo v novi štalci lepo postlano... Potem pa naprej po tejle trasi. Sonček je lepo pripekal, vetra pa tudi ni manjkalo. Fotk pa ni.

 

Zvečer pa v Orto Bar, na pir + promocijo taprve plate Zoran Čalić Band-a (za tiste ki morda ne vedo, Zoki je ex kitarist in dolgoletni član legendarne zasedbe Majke)

[izibajker]

Današnje vožnje je bilo skromnih 45km, zato pa so bili izvenvozni vtisi toliko večji. Ob 9.00 je bilo pri nas še 9 stopinj celzijus. Ni to glih neka uživaška temperatura, ampak obeta se sončno dopoldne, zato je poletna oprema logična izbira. Prva postaja: parkirišče Prit d.o.o na Cesti dveh cesarjev. Sejem delov za starodobnike, pa tudi nekaj lepih avtomobilov in "retro" motorjev je blo za videt (K100 Cafe racer, T100 Boni, BSA, BMW...)

Srečal en par znanih, tudi soforumaš @trojan69 je razstavljal 4 mašine (žal nimam slik). Po tem sem se premaknil par sto metrov stran, na Bolšji trg, kjer se najdejo raznorazne svaštarije. Na koncu zavijem še do @ciciban-a na čik pavzo. Njegovo, jaz namreč ne kadim. Sledi še en mali krog, pa domov na južino.

[izibajker]