Izi Bajk Utrinki

[izibajker]

Nedeljska fura v deželo Petra klepca. 

Dobili smo se na mostu čez Savo in pičili prek Bogenšperka do Ivančne gorice. Naprej ob Krki skozi Žužemberk - Dvor - Kočevje, kjer se ob jezeru ustavimo na kofe. Super je tisti lokal z lepim razgledom na male jadrnice. Ko odpeljemo, se mi ne da še enkrat ustavljat na Petrolu (si mislim, saj je še ena črpalka v Petrini). Ko pridemo do tja pa, ups. Zaprto. Najbrž koronca pa rdeča lista diktira čezmejni (ne)promet. Lučka za rezervo pa mi že veselo požmrkava... Nič, gremo naprej do Osilnice, kot je bilo planirano. Kosilo pri Kovaču, potem pa pobaram šefa, če se da kakšen litrček oktanskega nabavit. Ni problema, prijazno mi natočijo eno malo kantico.

Nazaj grede pa strmo v breg čez serpentine in dalje Kočevska reka - Gotenica - Ribnica...

Tokrat za spremembo ni nobenih fotk, se mi enostavno ni ljubilo. Dan je bil fenomenalen, družba odlična, motoristov pa vsepovsod ogromno... 

Pa še celotna trasa.  

 

Popravljeno September 7, 2020. Popravil izibajker

[izibajker]

Sobotni napad na soško fronto

Start v meglenem jutru in tranzit po ac do Radovljice. Dalje po tastari cesti. V Gozd Martuljku se srečam s kameratom, ki se je za vikend stacioniral v tem apartmaju, in od tam delal dnevne ture po Avstriji.

V krajšem pogovoru je padel preblisk, da se jima ta dan pridružim proti severu, a sem se na koncu vseeno odločil za preboj ob Soči, kot je bil tudi prvotni plan. V Kranjski gori se (po predhodnem dogovoru) dobim s forumskim kolegom. V živo ga še nisem srečal, do sedaj sva komunicirala samo prek tastature. En del poti bova prevozila skupaj, prvi krajši postanek pa je bil že po nekaj kilometrih, pri Ruski kapelici.

Sledijo serpentine do prelaza Vršič, kjer se na razgledni terasi malo spočijemo, se posončimo, podebatiramo...

Spust ob Soči. Tule se preverja temperatura in tekstura tega našega gorskega bisera.

V Bovcu se najine poti ločijo. Kaj več o njegovi poti proti domu boste morda izvedeli iz kakšnega drugega dnevnega vtisa...

V Kobaridu si najprej pogledam tale monument

nato sledi kosilo in počitek v prijetni senci atrija. Naslednji krajši postanek (bolj v smislu foto šutinga) je bil Most na Soči. Vse polno kajakov, supov, najpogumnejši plavalci pa so skakali z mosta...

Še zadnja fotografija tega dne. Nastala je nekje nad Cerknim, se mi zdi, da v vasi Čeplez.

Nazaj domov pa v smeri Gorenja vas, Škofja Loka... Fajn je blo, v vseh pogledih. Pa še celoten krog.

[izibajker]

Ajdovsko-vipavski krog

V temu križišču sem ene 5 minut čakal, da kakšen bajker uleti v kader. Ga ni bilo. Ko sem pospravil kamero (fon), so takoj trije pičili mimo.

Magija gline

Stara pošta v Hrušici

Pogled na vipavsko dolino

Col

Kovk

Otlica (in malo naokrog). Je pihalo ko tristo hudičev.

Spust skozi Trnovski gozd

Wajdušna (tudi tu je pihalo...)

Malo naprej od gostilne Anja, kjer smo kosili (pa ne travo)

Po sledeh izvirov Vipave

Hiša vina

Pa še finalna destinacija. Sladoled (marelična krostata+čokolada) v baru pri Marjanci na glavnem trgu. Odličen.

[izibajker]

Nedavni gorenjski krog je šel nekako v tejle smeri.

Mimo dvorca v Goričanah

in čez Gosteče naprej do Škofje Loke.

pa ob selški Sori do Železnikov.

Plan je bil, da se gre čez Dražgoše

in prek Krope do Radovljice. V vasi Jamnik pa veselo obvestilo: Popolna zapora ceste. Nov asfalt polagajo. Prav mi je, ko pa ne poslušam aktualnih cestnih obvestil...Nič, bo treba nazaj v dolino.

In ponovno v hrib čez soriško planino ter spust do Bohinjske Bistrice.

Kadar smo v teh krajih se za jedačo radi ustavimo v restavraciji Zoisov Grad.

Po kosilu me prešine misel, da že dolgo nisem videl sorodnikov, ki domujejo v bližini Bleda. Bilo je že pozno popoldan. Sedimo zunaj na vrtu in se pomenjkujemo, hkrati pa spremljam ves promet, ki se vali po cesti skozi Spodnje Gorje. Ni da ni, vsega je v izobilju. Motoristi, avomobilisti, biciklisti, avtobusi, camperji, vmes pa še kakšen velik traktor. Plus še GoodYear Cepelin, ki je tisti dan krožil po nebu...

Turerji zlahka najdejo svojo Meko tam okrog. Čez Pokljuko do Bohinja. Ali čez Radovno do Mojstrane. Lahko tudi čez Kočno do Koroške Bele. Kaj od tega si pustim za kakšno drugo priliko...

Proti domu se vračam skozi Lesce, Radovljico, Lancovo, Podnart. V Naklem pa na ac... Nekih 240km se je skupaj nabralo.

[Tedybear]

Ne vpraš......dvorišče mi postaja izogibališče....

se vali po cesti skozi Spodnje Gorje. Ni da ni, vsega je v izobilju. Motoristi, avomobilisti, biciklisti, avtobusi, camperji, vmes pa še kakšen velik trakt

[izibajker]

Po Jadranki na trgatev

Ko sem bil še mulc, so se vsako leto periodično vrstili dogodki, izmed katerih so bili nekateri še posebej željno pričakovani. Najpomembnejše so bile seveda poletne počitnice in letovanja na morju. Pa razni rojstni dnevi, Miklavži, dedki Mrazi... Nekje vmes, v začetku jeseni, pa trgatve grozdja pri starih starših na dolenjskem. Tam se nas je vedno zbralo nemalo število sorodnikov. Tete, strici, bratranci, pa tudi kakšen sosed se je pridružil. Vinograd je bil na klančku, zidanica pa nekih 50 metrov stran. Še dobro se spomnim, da sem iz obirača kaj kmalu »napredoval« v brentača. Ampak brente so bile takrat še lesene in težke. Ata je sedel v zidanici, vrtel mlin in vsakič, ko sem prišel s polno brento, so se mu oči kar zasvetile. In me podučil, da na poti ne smem izgubiti niti ene grozdne jagode...

Stari starši so že dolgo pokojni, vinograd je prekrila trava, in vse od takrat nisem imel več neposrednega stika s takimi opravili. Ko so me znanci lansko leto povabili na trgatev v njihove južne vinograde, so se obudili spomini. Pa tudi nič kaj jezen nisem bil, ko so mi razložili, da brent za prenašanje tam pri njih ne uporabljajo, ker gre vse v gajbice in na traktor. Žal mi zaradi covid situacije takrat ni uspelo priti, letos pa so se zvezdne nekako poklopile. Vremenska napoved za tisti vikend je bila ugodna, rezervoar poln, akumulator tudi, torba napolnjena in fiksirana. Garmina pa do tja ne rabim...

V petek start okrog 9 ure. Po ac do Postojne in naprej proti Kvarnerju. Kadarkoli grem po tej trasi zelo rad na reški obvoznici odvijem na Bakar, in ob zalivu mimo Kraljevice...

Pred Senjem je bilo zaznati rahlo pihljanje

Odločim se, da daljše pavze tu ne bo, zato samo snepšot Senja in naprej

Goli otok v ozadju

V Karlobagu je bila zaradi kolesarske dirke ravno takrat popolna cestna zapora. Nič zato, pavza je na takih furah vedno dobrodošla.

Nedaleč od Obrovca

Pa še mesto Obrovac iz ene

in druge strani

Od tu naprej pa do mojega današnjega cilja skozi Zelengrad in Kistanje.  Pa še cela današnja prevožena pot.

Naslednji dan smo se takoj po zajtrku lotili dela.

Trte so obrodile kot že dolgo ne in gajbice so bile hitro polne.

Nepogrešljivi Ferguson je predel kot stari maček

V ozadju Promina (1148m)

Večino grozdja prodajo raznim vinarjem, nekaj malega se ga predela doma, da se najde kakšen flaškon za sproti.

Novembra, ko ni več dela v vinogradu, pa se tropine destilirajo v temle kotličku. In nastane loza.

Za meditacijo si je domačin uredil glasbeni brlog.

Naslednji dan je nedelja. In ker se v nedeljo ne dela, je idealna prilika za en mali krog

Nekje na relaciji Siverić – Vrlika

V Vrliki je bil tisto nedeljo praznik in semenj.

Nadaljujem mimo peruškega jezera čez Sinj. Na sliki v ozadju je Trilj

Pa preko križišča Blato na Cetini v smeri Čisla

Počasi se spuščam proti Omišu, kjer sledi daljša pavza za kosilo.

Naprej ob obali do Splita, kava v Trogirju.

Marina.

Še malo relaksacije

In preko Šibenika in Pakovega sela nazaj v bazo. Pa še današnji krog.

Naslednji dan je čas za povratek. Na poti se ustavim v Kninu kjer sledi ogled trdnjave. Lepi razgledi vsenaokrog.

Naprej v smeri Otrić. Plan je bil, da si ogledam še vrelo Une. Tam na mostu, kjer se parkira in se gre peš naprej, se je ravno nekdo vračal od tam. In rekel, da je kar nekaj hoje. Nisem bil ravno pri volji, da bi v škornjih in opremi kolovratil do tja. Zato nadaljujem čez Doljane – Lapac – Plitvice in naprej. Sledi daljša pavza za kosilo. Vedno, ko smo na tej cesti, se ustavimo v restavraciji Feniks, v bližini Slunja.

Žal se skozi steklo ne vidi, da se vrtita dva odojka in dva jagenjčka. Imajo pa še druge zadeve, vse je top.

V Karlovcu so potekala gradbena dela na novem mostu, zato je bil kar konkreten obvoz okoli, čez Ozalj. Mejni prehod Jurovski Brod – Metlika, pa čez Gorjance v Novo mesto. Do doma po ac. Pa še današnja pot.

Nekih 1100km se je v teh dneh odvrtelo. Kvaliteta celotne fure, doživetja, druženja... Neprecenljivo.

[izibajker]

Vikend fura

En obisk se nam je najavil. In smo se takoj uskladili (k odločitvi je malce pripomogla tudi lepa vremenska napoved), da ga zaokrožimo s skupinsko furo. Če smo natančni, dva motorja še nista »skupina«. Se mi pa redno dogaja, da v takih in podobnih primerih (za razliko od takrat, kadar se vozim sam) precej manj fotkam in precej več kofetkam...

Zborno mesto je bilo na Petrolovi pumpi v Radečah, tam je padla tudi prva kava. Potem pa ob Savi čez Trbovlje in preko rid Marija reka proti Savinjski dolini.

Prvi foto šuting je bil pred tole cerkvijo v Braslovčah.

Nato pa čez Mozirje do Solčave, kjer je bil spet čas za kofe pred prihajajočim vzponom čez Pavličevo sedlo.

Nekje proti vrhu na slovenski strani

Pa še na avstrijski strani, kjer je priključek na glavno cesto iz smeri Železna Kapla.

Naslednji postanek je bil v gostilni ob Planšarskem jezeru na Jezerskem, kjer smo se sladkali s trisom štrukljev. Fotke omizja ni, sem pa od daleč uspel posneti tegale lepo ohranjenega Fičota.

Na poti proti domu se nisva več ustavljala, saj je bil tam predviden finiš današnje etape. Je prav pasalo se relaksirat in podružit, vmes pa se podpret in kakšen kozarček izpraznit...

Naslednje jutro je bil Duo Suzi takole pripravljen na odhod

Ta dan je bilo še nekaj jezerc, hribčkov in dolinic v planu. Štartava v smeri Podpeško jezero pa čez Rakitno do Cerknice. Tam je bila precej obsežna rekonstrukcija ceste v delu, označbe za obvoze pa slabo postavljene (ali pa sem kaj spregledal), tako da sva se kar precej zaštrikala in zabluzila... Po gozdni cesti mimo Slivnice (čarovnice na metli nisem videl nobene) nama je nekako le uspelo, da sva se prebila do kraja Nova vas. Po obveznem postanku sva nadaljevala čez Lož in Babno polje v smeri Gerovo. Tam se je najina skupna pot končala. Srečno pot domov, kmalu se spet snidemo, se posloviva in odpeljeva vsak v svojo smer...

Čez Mali lug sem se strmo spustil v Osilnico in navkreber čez medvedje ride. Tisti odsek mimo Kočevske reke, Gotenice in Grčarice me vedno navduši. Krasna cesta in skoraj nič prometa. Ta dan ni bilo nobene fotke, celotna dvodnevna fura pa je potekala takole.

 

[raza]

pred 1 uro, izibajker pravi:

Vikend fura

 

 

Nekje proti vrhu na slovenski strani

 

 

 

tale posnetek ni ravno na slovenski strani poti preko Pavličevega sedla , je že na Avstrijski strani.

 

Popravljeno Avgust 23, 2022. Popravil raza

[izibajker]

Vikend furca po slovenskih ridah in dolinah.

S frendom sva se dobila v Plovaniji. Ker je (skoraj fanatični) vernik vožnje izven avtocest, je najina skupna pot tistega dne potekala v smislu gori – doli - naokoli. Ob obali, prvi postanek za kofe na omv Postojna, pa naprej čez Planinsko polje, Cerknico, Bloke... Skratka, nič pretresljivega... 

Tokrat nas je obiskal s svojim Z650, iz začetka 80ih. V štirih dneh je naklepal cca. 1100km. Mašina mu je ves čas predla b.p. Tistih par kapljic benza, ki jih je frgazer čez noč pocedil na tla v naši garaži, pa tudi ne šteje...

Zadnji dan, na kofetu v stari Lj, sva v bližini opazila še tadva youngtimerja. Spedenana u nulo. Vsa čast lastnikom...