AZIJA 2022

[Luka66]

Okrog jezera Isyk Kol (vroče jezero, poleti v povprečju 21st.C), ali kot ga imenujejo domačini "biser Tien Shana".......poleti je mogoče je kopanje, drugo največje gorsko jezero na 1609m nmv, drugo največje slano jezero........morda pa najlepše jezero... plaže peščene, severni del bolj infrastrukturno urejen.....globine nekaj čez 600m,  180km dolgo in 70km široko, nikoli ne zamrzne na tej višini, v njem in okolici so termalni izviri, kar je omogočilo tudi gradnjo zdravilišč....... južni manj urejen del

vreme nam ravno ni bilo naklonjeno, dežjaki gor in dol.........tako morali obrniti pred "barvnim kanjonom" zaradi dežja, ker je bilo preveč spolzko tvegano po neutrjeni cesti....

 

Ustavimo se v privatni namestitvi

kjer so imeli tudi lepo urejeno jurto za sprejem gostov....za te kraje zelo drago....edinokrat na poti, da so nas "olupili"

dobre volje ni nikoli manjkalo   

Zraven Isik Kul jezera je tudi "mrtvo jezero"

 

Naslednji dan nadaljujemo po južni strani jezera višje k jezeru Song Kul

Vožnja v takem okolju čisti užitek

ko smo bili višje, se je končno tudi vreme izboljšalo, pogledi  

cesta čist hudooooo  proti 3000m mnv 

makadamski Stelvio na kvadrat 👌

Vzpon proti jezeru Song Kul res dobesedno KUL   

Na vrhu 3000m nmv+ pa planota in v daljavi modrina jezera.

 

 

Popravljeno September 9, 2022. Popravil Luka66

[Luka66]

Pokrajina na teh višinah je res .... fantastična, neokrnjena, divja, turistov le za vzorec.

In te lepe slike niso plod mojega znanja, ampak ..... ne vem česa, avtomatike, ali pa mojih nenamernih nastavitev aparata  

Večer je bil mrzel......jutro pa zamrznjeno. 

 

[Luka66]

Naslednji dan po zmrznjenem jutru nadaljujemo proti zahodu preko prelazov in lepih razgledov.

Temu se reče cesta na PRELAZ, samo en del ga je na sliki......

Makadam po prelazih slabši, razrit od vodnih hudournikov, ponekod voda in blato čez cesto....   po ravninah v boljšem stanju.

Gorske ceste s prelepimi razgledi.

Iz prelaza na prelaz....cisti užitek  

Vreme je na teh višinah zelo spremenljivo.......vendar smo odvozili dan brez dežjakov.

 

Popravljeno September 15, 2022. Popravil Luka66

[Luka66]

Pot smo nadaljevali proti Jalal-Abadu in Oshu, bili smo praktično na Pamir Highway in oddaljeni le dobrih 300km od prelaza Ak Baital v Tadžikistanu....... vendar smo morali na okrog preko Uzbekistana v Tadžikistan, ker so bili vsi mejni prehodi med Kirgizistanom in Tadžikistanom zaprti,  zaradi sporov in streljanja na meji....vzrok kot običajno nerešeni mejni spori.....no danes na TV Al Jazeera objavili, da v teh krajih že konkretno poka in nekaj deset mrtvih na obeh straneh....žalostno.....očitno smo po sreči ujeli vmesni free trenutek. Na poti dve zamudni meji z železnimi vrati, Kirg-Uzb in Uzb-Tadž, drugo smo relativno dobro in hitro preživeli, na prvi Kitg-Uzb je bil na Uzb strani problem z dronom, ki ga smatrajo, za bolj nevarnega kot drogo in orožje, tako, da ga je cimer moral vrniti nazaj v Kirg in se dogovoriti v H kjer smo spali, da mu ga pošljejo domov....zadeva še v izvedbi.

Tankanje, črpalke OK.

Hrana solidna, le hitro je šla naprej  

Tankanje in običajno nekaj sladkega poleg obvezne Coca Cole.

Še odmor pred jutranjim štartom  

Prespali dvakrat v Dušambeju in si ogledali bistvene znamenitosti.

Ta tip nas je pozdravljal od vsepovsod....

Papica po dolgem času res odlična  

in končno tudi sladica zame 😃

Iz profi firbca malo sem počekiral še železniško postajo.....zgradba lepša, nova, moderna, boljša celo k v najlepšem mestu na svetu, ostala infrastruktura, signalno-varnostne naprave in vlaki pa ostali v nekem preteklem času...

V hotelu sem sem se nekoliko posvetil književnosti....v vsaki sobi je.

Z agencijo Stanturs smo se dogovorili,  da nam proti plačilu uredijo GBAO permit - dovoljenje za to pokrajino "Gorno-Badakhshan Autonomous Oblast" po kateri poteka Pamir Highway in meji na Afganistan, Kitajsko in Kirgizistan. Po spletu si tega dovoljenja nismo mogli več urediti zaradi "zaprtja regije", oni pa imajo očitno dobre veze, saj delajo na tem področju že vrsto let, tako, da so nam ta dovoljenja uredili in poslali na mail, ker smo mi že odpeljali naprej proti tej regiji in počakali pred prvim vojaškim check pointom v mestu Kulyab. 

Vsi njihovi "možje"...

Kulyab v kotlini zelo vroče mesto, kot v kotlu....mesto brez duše..... smo pa prvo poskusili brez dovoljenj čez kontrolno točko

Pogled na "svobodno ozemlje".....

pa ni šlo, zato smo morali počakati dovoljenja v Kulyabu

APP s sobami so praktično odprli za nas po X času zaprtja.....uredili wifi.......kopalnica ni bila lih....stuširali smo se, ni bilo druge....

Dovoljenja je bilo potrebno barvno natisniti, da niso izgledal fotokopije, kar bi lahko bila težava pri pregledih. Za njihove razmere smo jih drago plačali pri faxu, vendar ni bilo druge možnosti. Takoj na prvem vojaškem check pointu pa vojak, ki je preverjal potne liste in dovoljenja za vstop v regijo ugotovi, da pri je vsakem dovoljenju nekaj narobe napisano, številka potnega lista, ime, priimek....seveda problem, saj bi morali kontaktirat agencijo, da uredi popravke dovoljenj pri uradu za izdajo.....kar bi terjalo dodaten čas in čakanje v Kulyabu, ki ni nič kaj prijetno mesto, že tako pa smo bili v časovnem zaostanku za planom....na srečo je prišel tisti činovnik z več našitki in z njim smo uredili zadevo z dvajsetakom amerov....dvignili rampo in gasa, na ostalih kontrolnih točkah niso ugotovili nobenih nepravilnosti, smo pa dobili po mailu od agencije dopis s popravki dovoljenj.           

Cesta v soteski ob Afganistanski meji v začetku OK, nato pa proti jugu vse bolj sesuta in po njej vozijo tudi vlačilci...razgledi pa lepi in občutki težko opisljivi......

Afganistan na drugi strani reke....

Odločili smo se, da kampiramo ob poti, le streljaj od Afganistana čez reko.

Moj domek

Privoščili smo si Slo-instant večerjo   dobra je pasala 👌  kolegi odlični kuharji 👏

     

Večer v Pamirski soteski je bil ...... poseben.....miren.....verjamem nepozaben za nas vse.....in še spalo se je fajn 🙃

                   

[Luka66]

Kanjon reke Panj, s cesto, ki vodi proti Khorogu

 

 

Vojaški check point povsem ob meji z Afganistanom.....

 

Afganistan na drugi strani.....tam so se  vozili terenci z Issisovo zastavo...

 

Popravljeno Oktober 9, 2022. Popravil Luka66

[Luka66]

Cesta po kanjonu proti mestu Khorog je razsuta in pri 40 st. je hudo trpela tehnika, no saj mi smo tudi, le nas je adrenalin držal gor, ker smo bili tik pred ciljem, na žalost sta morala dva člana ekipe sredi dneva obrniti zaradi tehničnih težav na bajkih, ločitev ni bila lahka, premišljevali smo kaj narediti, če nebi bili tako blizu prelaza bi zagotovo obrnili vsi, tako pa....sva s cimrom nadaljevala do mesteca Khorog, upravnega in tudi siceršnjega središča regije Gorno-Badakhshan, za katero smo pridobili dodatno dovoljenj za vstop.

 Tam sva napolnila vse posode z bencinom in se po znameniti M41 Pamir HighWay odpeljala popoldan do vasice Alichur, na 3991m nmv.  Ime vasi v prevodu pomeni "Alijevo prekletstvo", zaradi težkih razmer za življenje....in zame je res skoraj bilo......tja sva prišla že po trdi temi okrog 10 ure in bilo je že konkretno hladno, neuspešno sva iskala prenočišče, ni jih veliko tam in še to kar sva našla je bilo zaprto...corona je naredila svoje, v zadnjih dveh letih še tistih nekaj redkih turistov ni bilo. Na srečo nama je pomagal policist, ki naju je peljal do homestaya, brez elektrike in vode seveda, spanje skoraj na tleh, oblečen, hladno, vendar bolje kot šotor in nič kaj drugega nisva pričakovala....gospodinja naju je postregla vendar razen čaja nisva nič kaj konzumirala bila sva utrujena, mene je že melo načenjal višinska bolezen, v tem popoldnevu sva se dvignila iz 2200m nmv na skoraj 4000m nmv, kar je imelo svoje posledice, ponoči, ko me je bolela, glava, slabost, nekaj čas me je mrazilo, nato me je oblival pot, težka noč z malo spanja je to bila zame. Zjutraj sem se komaj privlekel do hiške zunaj, ki je bil namenjena za opravljanje potreb, notri pa.....brez kisika, ko sem prišel ven sem hlastal po zraku.....

zajtrk mi ni teknil, gospodinja je ponujala čaj za moč, verjetno z dodanim kobiljim mleko, ni mi šlo, ker mi je bilo slabo, pil sem vodo, kar mi je pomagalo, nekako sem se spravil na bajk.

Vožnjo sva nadaljevala proti mestecu Murghab, ki leži 3650m nmv, nekoliko nižke kot vasica Alichur, kar je izboljšalo moje počutje, tam sva dotankala na edini črpalki. Vprašava kakšen je benz........ yes best  in res je bil, ker drugega ni bilo

boostala in gasa proti prelazu.......pokrajina na teh višinah je res, kot na drugem planetu....goltaš jo s telesom, čutili in......dušo.

In še nebo je postajalo vse bolj jasno.....temperatura prijetna, kar je redko za to visokogorje.

Bili so super neponovljivi občutki....

No kmalu se nama je zakompliciralo, sredi ničesar......na kolegovem bajku se je zlomil del okvirja..... "uho", ki služi za povezovanje z vijakom, prednjega in zadnjega dela okvirja. Do tega je prišlo, ker je na drugi strani izgubil vijak, tako, da je celoten zadnji del okvirja na katerem je sedež in seveda vsa prtljaga, ter spredaj tank goriva, držal le en vijak, posledično je ta točkovna obremenitev odtrgala uho okvirja in poškodovala tank bencina, ga nekoliko raztegnila, tako, da je pričel puščati po "šivu".....na prvi pogled precej brezupna situacija gor v visokih hribih, kjer je bilo potrebno top case dvigniti v dvoje, saj ni bilo prave moči v telesu.....vendar sva jo po prekladanju prtljage in prestavitvi vijaka na drugo stran,....... uspešno rešila po dobri uri.......in nadaljevala proti prelazu......vozila sva se ob kitajski meji, kjer je bila žičnata ograja....na enem delu poškodovana......ustavila sva in se privoščila ilegalni prehod na Kitajsko

Malo na Kitajskem  

Nadaljevala sva in  končno pripeljala na prelaz Ak Batial 4566m nmv, najvišjo točko M41, tabla je pod prelazom. Vreme je bilo fantastično 👌in občutek tudi 💪💪

Zaradi tehničnih težav z bajkom kolega nisva nadaljevala vožnjo do jezera Karakul, kjer je bil plan kampiranje, temveč sva obrnila nazaj proti Murghabu,  do koder Prometa praktično ni bilo, ker je bil mejni prehod na M41 med TADŽ-KIRG zaprt. Naprej do Khoroga promet redek, v glavnem tovornjaki, to je bil nov cilj za ta dana. Parkrat je bilo potrebno izven utrjenega cestišča, ker so tega popravljali, zelo drobnem pesku, bolj podobnem prahu, kjer je bila nova izkušnja, kot bi vozil po ledu. Cestišče ni bilo tako slabo kot po kanjonih, tako, da bi ga lahko ob tehnično brezhibnih bajkih kar dobro žgala, tako pa sva vozila počasi in previdno, da nebi prišlo še do kakega loma........prispela pa kot običajno......pozno, okrog 10 ure po temi in poiskala spanje.

 

[Luka66]

Ob jezeru Song Kul

GL010839.LRV

in spust

GL010850.LRV  

veliko je posnetkov, rabim čas, da vse pregledam in spravim v en filmček  

 

Popravljeno November 5, 2022. Popravil Luka66

[Luka66]

Kirgizistan

GL010851.LRV

GL010858.LRV

GL010862.LRV

GL010814.LRV

GL010817.LRV

Popravljeno November 5, 2022. Popravil Luka66

[raza]

Filmčki so v formatu GoPro

Za ogled filmov si shranjene datoteke preimenujte v .MP4....

Popravljeno November 5, 2022. Popravil raza

[Kugelschreiber]

VLC normalno odpre. 
 

[raza]

Očitno nimam ustreznega softwera naloženega....pa sem našel to rešitev

 

Popravljeno November 5, 2022. Popravil raza

[Luka66]

Nazaj po Pamirju......previdno do Khoroga, prispela kot običajno po temi okrog 10 ure...sva bila skoz nočna ptiča

V Khorogu popravilo bajka kolega v Univerzitetnem servisnem centru  

Sam pa sem statiral i odmaral  

Nato sva nekoliko razbremenila bajke in del prtljage poslal s prevozom, sama pa proti Dušambeju, goltala prah....

In končno dočakal tudi asfalt.

Na zadnjem, check pointu se pozdravima in slikama z mladim oficirjem, ki nam je s pomočjo ameriških zelencev dvignil zapornico, ko smo vstopali v vojaško območje, seveda je slekel uniformo s čini   

Vojašnica Talibanov čez reko v Afganistanu.  Od tu naprej sva končno zapeljal na novo asfaltirano cesto.

 

Utrujena prispela v Dušambe,  zopet po trdi temi nekoliko pred 10 uro....končno normalna soba s tušem nama je pasal k "budali šamar" 😜

[Luka66]

Dušambe, kjer je v vsaki hotelski sobi promocijsko-turistična literatura, knjiga o dosežkih njihovega predsednika in naroda, novejša je, debelejša je 💪  kaj bi si človek mislil o tem....vzameš v roke iz firbca, prej k reklamni prospekt, prelistaš in vidiš kaj je oz. so naredili, kaj imajo, poleg populizma vidiš tudi nekaj zanimivih, koristnih zadev.........  

Iz mesta, ki mi je ostalo v spominu po urejeni infrastrukturi, s fascinantnimi spomeniki, parki, zgradbami, ponekod je že skoraj kičasto in v glavnem pa precej površna nekvalitetna gradnja....tudi dobre restavracije in lokali, sva zapeljala zanimive ceste čez prelaze proti Uzbekistanski meji, cilj je bil Samarkand. Vmes tankanje in limonada za potešitev žeje....in zluftat pregret nogice občutljivega bajkerja 🙃

Na Tad-Uzb meji sva kljub relativno kratki vrsti vozil pred železnimi vrati, ki dajejo čuden občutek, ko stopiš skoz njih v cono kontrole, zabušila celo popoldne, tam spoznal prijetnega turističnega vodiča, ki je po teh krajih vozil Slo par, s katerim sva se srečala po temi, ko smo uspeli priti čez vsa štiri železna vrata in potem prenočila v istem hotelu, tako, da smo se ob pivu zadebatirali pozno v noč. Administrativnih postopkov in pregledov za vstop v Uzb je nekaj več, uradniki podkupljivi, kup ljudi preko reda naprej....stojiš pred okencem in si na vrsti, ko po strani uleti tip s papirji in pasportom, ter pred mano položi dokumente skozi okence, uradnik odpre passport vzame iz njega lepo zložen denar in že ga vnaša v comp in ga obdeluje........ni se bili za pritoževat, bit tiho in potrpežljiv.....pri nama je bil tip živčen, ker je moral še enkrat delati deklaracijo za motorja, ko smo vstopili v Tadž, ki ni v Azijski gospodarski uniji smo tisto, ki smo jo dobili na Ruski meji pustili pri uradnikih, sedaj ob ponovnem vstopu pa jo je bilo potrebno izdati na novo, no v tej nečimrnosti in slabi volji...verjetno ker je ostal brez bakšiša..je narobe odtipkal čas veljavnosti, kar nam je nekoliko zagorčili život ob izstopu iz Az unije, ko je uradnik to opazil v pristanišču Kuryk-Aktau, Kaz. 

 

 

 

Samarkand - Kamanito mesto je mesto z bogato, eno najstarejših na svetu, že nekoliko preveliko za peš ogled....... turistično preveč oblegano, da bi človek začutil tisti pravi utrip svilene poti, vendar je za pogledat....naslednji dan je že zjutraj konkretno hacalo, ob 9 je bilo konkretno čez 30, tako sva kar z motorjem naredila džiro po mestu in si na hitro ogledal znamenitosti.

 

 

Nisva poznal njihove prometen znake 🤪 in policaji naju niso preganjali.

Bogata zgodovina in markantne zgradbe ga zaznamujejo in dajo misliti, kaj vse se je dogajalo tam v davni zgodovini.....tri fascinantne medrese si stojijo nasproti.....verski center, Medresa Ulug Beg, verska univerza v srednjem veku, v kateri takrat niso poučeval le vero, temveč tudi tudi najbolj ugledni znanstveniki tistega časa, matematiko, astronomijo, fiziko,....naprej Medresa Tilla-Kari in Medresa Šir-Dar.....vladarji so se šli kdo ima večjega.....na srečo so kljub uničujočim vojnam na teh področjih vse ohranili 👏  za ogled vstopnina in primerno oblečen.

 

Ob 11 uri je bilo že 40 in ni bilo več za pohajat na okrog, na motor in naprej po Svileni poti, cilje najbolj pristno, ohranjeno in peš obvladljivo mestece na Svileni poti Hiva.

 

[Scarabeo 500]

Slika, ki je na glavo obrnjena. A je to Bojan iz okolice Maribora?

[Luka66]

pred 2 urami, Scarabeo 500 pravi:

Slika, ki je na glavo obrnjena. A je to Bojan iz okolice Maribora?

Ta slika je na mbt povsem enaka, kot druge, ko jo naložim pa obrnjena, pa jo lahko prej kakorkoli obračam na compu....ne ni naš človek, je turistični vodič iz Kaz, sicer profesor na faxu, pa si dodatno služi kruh še z individualnim vodenjem turistov s svojim avtom, po stanih, kar kdo želi videti, dobro pozna zgodovino in kulturo v tistih koncih, razgledan tip, zna dobro ang,  odličen sogovornik, .....koristen kontakt.

[Luka66]

Iz Samarkanda do Hive po celodnevni vožnji in lutanju zvečer po temi preko nasipov peska, po cesth v popravilu, do H zopet po trdi temi....zjutraj že zgodnji ogled mesteca. 

Najin H 

Motorje skozi vrata na dvorišče.

Prijetna in lepo urejena namestitev.

Hiva, na Svilni poti, nekoliko stran od večjih mest v Uzbekistanu in tudi stran od mase turistov.....lepo urejena vendar manj skomercializirana in kičasta, ko hodiš po starih ulicah morda še najbolj daje občutek tistih časov....manjše mestece, idealno za ogled peš, malo posedanja po lokalih, ogled stare arhitekture, opazovanje življenja tam.....nakup spominkov.

Šli so se kdo bo imel večjega......ta je ostal na pol zgrajen, ker je vladar prej umrl.

Kljub številnim vojnim vihram vse lepo ohranjeno in presenetljivo čisto.....zelo prijetno mestece.....skratka človek se tam počuti kot CAR  

Še spreden je proti poldnevu začelo orenk hacat sva bila napolnjena z novim slikami zgodovine in tega okolja, že na bajkih, polna energije....plan je bil kozi puščavo, proti Kazahstanski meji, nisva še vedela, da bo po prijetnem dopoldnevu pred nama še zelo naporen in težak dan.....

[Luka66]

Po Uzb puščavi sva se po razriti cesti vozila previdno in še nekoliko šraufala cimrov bajk, šraufi so nagajali, prespala v šoferski stajanki....oblečena....... naslednji dan pa po peklensko vročem dnevu, ter tudi nekaj šraufanja, ob pomoči dveh ruskih bajkerjev, srečno pripeljala, do meje s  Kazahstanom, uredila formalnosti in dobila vse žige na listič odrešitve, ter se še zadnjič odpeljala skozi železna vrata, naprej po odličnih cestah v mesto Aktau, kamor sva prispela, kot običajno po temi. Tam sta naju počakala kolega in ekipa je bila zopet kompletna. Plan je bil s trajektom preko Kaspijskega jezera v Baku - Azerb, cca. 24 ur plovbe, tako bi nekoliko skrajšali pot in se odpočili, vendar zaradi protikoronskih ukrepov v Azerb,  ki so bili še vedno v veljavi, smo se morali ločiti od svojih bajkov.....imeli smo srečo, da je bil trajekt poln, zaradi večjega prometa, kot posledico vojne, ima sicer vozni red, vendar odpluje ko je poln.....kupili smo karte pri agentu in v agenciji za let, zjutraj do porta, kjer smo dopoldan urejali papirologijo in popoldan sami zapeljali bajke na ladjo, jih zgurtnali, mi pa ponoči na letalo do Bakuja, kjer smo malo zalegnili na letališču do jutra, zjutraj pa z rjavinco od Lade do hotela, trajekt je prispel šele zvečer, tako smo imeli cel dan za ogled Bakuja.

Let to Baku-ja, preskok v vsem.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[Luka66]

Baku, samo še 3700km do DOMA....Po tem, ko smo se namestili v hotelu, v mestnem jedru Bakuja, smo tokrat, preko receptorja najeli bolj komfort taxi, tak, da smo se štirje deci lah spravili vanj, brez telovadbe in možakar nas je pridno prevažal po mestu, dobro smo si lahko ogledali vse stare in nove znamenitosti…res lepo urejeno čisto mesto, ne daje občutka nekega instant gradbeništva, ki služi predvsem za postavljanje državnega vodstva, ne pa za dobro počutje prebivalcev, turistov….Baku je res prijetno mesto, mesto z dušo.....nova arhitektura je zelo dobro povezana s staro, tako ne odstopa in daje občutek povezanosti z zgodovino, družbo, tamkajšnjim življenjem….dobro smo se počutili tam, cene hrane in storitev so v primerjavi z našimi nizke, vidi se, da ljudje živijo dobro, policija se vozi z novimi avti prestižnih znamk iz Nemčije, vemo s čim se vozijo naši fantje.....država svoja naravna bogastva v obliki fosilnih goriv dobro trži in zanimivo, nekaj imajo od tega tudi državljani, kljub temu, da jim vlada kao diktator, država pa v vojni z Armenijo, pa kljub temu se v mestu vozi tudi dirka F1, v Moskvi se ne bo, ker.....slučajno smo v starem delu mesta uleteli v oštarijo z roštiljem, kjer sta papala tudi dva huda predsednika Mesić in Putin, kar je lastnik lokala ovekovečil s slikami na zidu. Dobro, okusno, cena sitnica....Pozno popoldan smo se s črnim, diplomatskim kombijem udobno odpeljali v port, ki je oddaljen nekih 50km od Bakuja, ko smo prispeli, je trajekt ravno pristal. V dobri uri smo uredili vso papirologijo, bajke na ladji pa sami odgurtnali, ter odpeljali na kopno, da se nebi slučajno, komu od zaposlenih v portu zaluštala vožnja z motorjem na kopno, posledice pa bi lahko bile.... ob sončnem zahodu smo prispeli v Baku, pred pred spanjem smo si privoščili še hladno pivo s pogledom na lepo osvetljeno mesto, nočno življenje je tam živahno, ulice polne, ljudje so se zabavali, uživali lajf, z lahkoto bi eno njihovo ulico zamenjal za kakšno na Azurni obali.

 

Zjutraj smo pred odhodom še pregledali motorje,

jih naložili in se odpeljali po odličnih cestah, proti Gruziji, upali smo, da na meji ne bo težav, ker nam nihče ni znal povedati, ali sploh lahko po kopnem izstopimo iz države, zaradi še vedno veljavnih koronskih ukrepov, čeprav nas na celem potovanju ni nihče nikjer vprašal o cepljenju in testih. No na Azerb-Gru meji je šlo vse koretkno in relativo hitro, tako, smo bili zvečer že v glavnem mestu Gruzije, Tbilisiju, kjer smo prespali v prijetnem hotelčku na periferiji mesta. Naslednji dan pa smo nadaljevali pot do meje s Turčijo, jo, brez problemov in drame, v treh dneh tranzitirali, kar dolgčas, vozili smo relativno hitro, nad omejitvami, dvakrat naleteli na radar, vendar so na korektni policisti spustili brez kazni, težko se vozi počasi po takih odličnih cestah, omejitve hitrosti v Turčiji pa so za motorna kolesa še nižje kot za avte. V nas se je prebudilo domotožje, ki je premagovalo utrujenost od dolgega potovanja, tako, da smo vozili po cel dan, pot nas je vodila skozi centralno Turčijo, tudi preko visokih prelazov na višini našega Triglava peljejo odlične ceste.....da smo se izognili zastojem v ogromnem mestu, smo po severni strani obvozili Istambul in z nekaj čakanje, ter prerivanja med kolonami, smo prečkali mejo z Bolgarijo....tako smo se po nekaj dneh tranzita zvečer namestili v hotelu, v obmejnem igralniškem mestecu Svilengrad, kjer sem praznoval rojstni dan....za darilo šlauf z napisom, ki bo visel v moji garaži za evek.....bili smo skoraj doma, poveselili in zalili smo se kot se pri takemu anduhtu mora.

Naslednji dan smo stežka, bolj pozno, spravili na noge, zajtrk nam ni pasal, kljub temu pa smo konec dneva bili že v Beogradu, kjer smo prespali in se po veliko dneh končno zvečer najedli ˇko ljudi, muškiˇ. Naslednji dan pa smo po AC tranzitirali, čez Hrvaško in bili popoldan že na mejnem prehodu Bregana, neopisljiv občutek, ko so naši umazani škornji po toliko prevoženih kilometrih spet stopili na naša slovensko tla, poiskal sem zastavo in naši fantje s prehoda so nas pofotkali. Naprej smo se ustavili še na BS in se čustveno poslovili, saj so nas poti do doma vodile v različne smeri, ne znam opisati občutkov, ki so se podili po meni, ko sem se peljal po cesti za Savo, od Hrastnika proti Zagorju, po toliko km prevoženih daleč stran, skoraj nisem mogel dojeti, da sem doma....v objemu moje družine sem se končno počutil točno tako, kot sem želel, domače. Lepo je potovati, vendar najlepše je priti domov, se objet z dragimi osebami in se zlekniti na dobro znano sedežno, ter uživati v spominih potovanja. Ta moto avantura in doživetja na tej poti so nas s kolegi združila za vse življenje........taka potovanja nas obogatijo z mnogimi spoznanji, spremenijo tudi naš pogled nas svet in ljudi, ki prebivamo na naši lepi zemljici. Vsem, ki razmišljate, sanjate o takem, pravem potovanju, pa predlagam, da udejanjite misel Mrka Twaina: Čez dvajset let boš bolj razočaran nad stvarmi, ki jih nisi naredil kot tem, kar si. Zato odveži vozle in odjadraj iz varnega pristana. Ujemi veter priložnosti v svoja jadra.

 

To je bilo nekaj utrinkov live s poti in nekaj še dodatno  

Le enkrat živimo to življenje in to pre-kratko.

SREČNO

[Kugelschreiber]

On 9/15/2022 at 5:33 PM, Luka66 said:

Naslednji dan po zmrznjenem jutru nadaljujemo proti zahodu preko prelazov in lepih razgledov.

Temu se reče cesta na PRELAZ, samo en del ga je na sliki......

Makadam po prelazih slabši, razrit od vodnih hudournikov, ponekod voda in blato čez cesto....   po ravninah v boljšem stanju.

Gorske ceste s prelepimi razgledi.

Iz prelaza na prelaz....cisti užitek  

Vreme je na teh višinah zelo spremenljivo.......vendar smo odvozili dan brez dežjakov.

 

Kakšna je poprečna hitrost na takih cestah? Koliko ste lahko zvozili v dnevu? 
 

nikoli nisem delal kakih makadamskih transferjev. Ko v dvoje in s cestnimi gumami nabašem na kak obvoz…cjazim s 50km/h. 

[Luka66]

Ob 19. 1. 2023 ob 19:22, Kugelschreiber pravi:

Kakšna je poprečna hitrost na takih cestah? Koliko ste lahko zvozili v dnevu? 
 

nikoli nisem delal kakih makadamskih transferjev. Ko v dvoje in s cestnimi gumami nabašem na kak obvoz…cjazim s 50km/h. 

Priporočene hitrosti, sej veš ni....... je odvisna od X faktorjev, pomembno je, da se vozi po pameti, uživamo in se vrnemo domov celi........vožnja je odvisna od primernosti motorjev in sposobnosti bajkerjev za določeno podlago.....sam nisem imel nekih izkušenj off roada in dolgih voženj po makadamu in slabih cestah, sem preživel brez padca.....vozilo smo primerno podlagi, predvsem pa smo hitrost prilagajali dejstvu, da smo bili zelo, zelo daleč od doma in temu, da smo šparali tehniko, ki je trpela....... skoz smo imeli v glavi, da je potrebno biti pazljiv, se ne sesut, ker ni daleč nikjer nikogar, ki bi pomagal.....izven asfalta smo vozili od 10 do 80-90km/h, bilo je prašno polje, ostro kamenje, strmi spusti in vzponi, puščava, asfalt z globokimi luknjami.......vozili odvisno tudi od tega, kaj je bilo za pogledat in pofotkat, posnet.....mislim, da sva izven asfalta dvakrat odpeljala cca. 600km, enkrat v Pamirju in enkrat v Uzbekistanski puščavi, sva pa vozila od jutranjih do pozno večernih ur, seveda s postanki.......hitrost ni tako pomembna, tudi cjazit je včasih  treba ....... v dvoje je seveda drugače, kot solo....smo srečali en mlad par na H-AT v Pamirju, ki sta jo kar dobro žgala, ja mladost.....pomembno je, da prepeljemo, kar smo si želeli in pridemo domov celi v enem kosu, če smo pa zadovoljili svoje želje je pa sploh super  

SREČNO

[Kugelschreiber]

1 hour ago, Luka66 said:

mislim, da sva izven asfalta dvakrat odpeljala cca. 600km, enkrat v Pamirju in enkrat v Uzbekistanski puščavi, sva pa vozila od jutranjih do pozno večernih ur, seveda s postanki.......hitrost ni tako pomembna,

Nekako tako si tud predstavljam. Garanje u trdo. Ce je za vozit 10 se gre pa cel dan 10. Kapo dol.  

[nejc74]

problem hitrosti je kr zjebeš motor in vse kar je privezano na njega. Najhujši so odseki kjer vozijo kamioni in so udarne jame. Tam sta dve možnosti: počasen slalom, al pa da greš čez dovolj hitro da letiš čez jame. Dokler ne nabiješ na eno, ki je večja in globja

 

[Ragezor]

Kako pa zgledajo priprave na taksno zadevo? Ste vzeli pot od kakih prejsnjih popotnikov ali sestavili svojo?

 

In se najpomembnejso vprasanje, kje najdes ljudi, da grejo s tabo na tako potovanje?

[Luka66]

Ob 23. 1. 2023 ob 10:01, Ragezor pravi:

Kako pa zgledajo priprave na taksno zadevo? Ste vzeli pot od kakih prejsnjih popotnikov ali sestavili svojo?

 

In se najpomembnejso vprasanje, kje najdes ljudi, da grejo s tabo na tako potovanje?

Spoznali smo se naključno na "organizirani" moto turi  po Maroku s svetovnim popotnikom, ki smo ga po tednu dni zapustili in šli po svoje, ker smo se dobro zaštekali, bili podobnih pogledov, nazorov..... potem naslednja leta pa v parih prevozili nekaj več tedenskih potovanj, do skrajnega zahoda in vzhoda EU, pa še malo čez.  Potem nam je pa padlo na pamet, da bi se šli malo kao moto avanturiste.....kriza moških poznih srednjih let 😜  in smo pričeli razmišljati o osrednji Aziji, Svilni cesti, Pamirski visoki cesti. Potem je prišla korona in smo bili malo v leru.....ko se je poslovila pa smo pričeli nekoliko bolj intenzivno s pripravami....name ja padlo planiranje rut in zbiranje info.........forumi, portali, YT, pogovor s tistimi, ki so to že prevozili...HVALA dr. Kokalj      tako, da jih je bilo glede na spreminjanje okoliščin okrog 20......odpeljali smo seveda 2X varianto  vseeno pa bilo nepozabno. Priprave motorjev in opreme, gume, orodje.....potem se je zakompliciralo z Rus turističnimi vizami, za 2x vstop, ker nismo natančno vedeli kje in kako se bomo lahko vračali, s pomočjo diplomatskih vez smo jih pridobili dva tedna pred planiranim odhodom, celo potovanje je vseskozi nekako viselo v "zraku".....ko sem se zgodaj zjutraj odpeljal od doma, mi še ni bilo jasno, da dejansko odhajam na dolgo moto potovanje. Potem se ja pa vse tako dogajalo, da ni bilo čas misliti na karkoli, adrenalin je naredil svoje, neke hude utrujenosti ni bilo, vse neplanirane preizkušnje smo uspešno premagovali in se prilagajali situaciji, res super ekipa. Tako, da bo potrebo spet kaj potuhtat  

Na  našem Zasavskem portalu sem spisal " kratko nadaljevanko", nekoliko bolj podrobno sem zajel dogajanja v časovnem redosledu, kot tukaj na MS, kjer sem nekaj, kolikor sem lahko, pisal sproti, nekaj za nazaj, ni bilo vedno možnosti, za kaj več.......

Za skrajšat kak dolg zimski večer   

https://savus.si/kategorija/mnenja/moto-avan-tura-azija-2022/page/2/ 

https://savus.si/kategorija/mnenja/moto-avan-tura-azija-2022/

 

SREČNO

[Ragezor]

Se bi imel vprasanja, ce smem

Je za Gruzijo potrebno imeti kak poseben dokument za motor?

Kako bi si priskrbel vizo za Rusijo (ko sem sel turisticno z letalom so zahtevali potrdilo o nastanitvi v hotelu) in ali se rabijo se kaki papirji za motor? Pa koliko dodatno stane viza, ce jo dobis tkole po "vezah"?

Letos nekaj sanjam, da bi sel do Dagestana pogledat Ekranoplan Lun, ce je se vedno na obali v Derbentu.