Mi2 po Vietnamu

[MiNa]

Cu Chi - Ogled Vojnega Muzeja

Danes se odpraviva na ogled vojnega muzeja-tunelov Cu Chi. Na povezavi nekaj več o zgodovini tunelov. Seveda o tej temi najdete še veliko na medmrežju.

V planu je nekaj več hoje in le 34km vožnje, zato se tudi oblečeva bolj na lahko. Moto jakne ostanejo v apartmaju.

zum, zum do vhoda v muzej na prostem...

sva že pred vhodom...

Na poti proti točki kjer naju prevzame vodič razni ostanki vojne...

Bombe, granate in še mnogo drugega "železja".

Najprej si ogledava multimedijsko predstavitev kompleksa, potem pa v spremstvu vodiča,

odideva na ogled tunelov. Takšni vhodi so napravljeni kasneje za lažji dostop turistov.

Predstavi nama uniforme, ki so jih nosile ženske borke VC

Po stezi pridemo do prvega skritega vhoda v sistem rovov.

Z odpadlim listjem prekrita loputa, ki omogoča vertikalni vstop v bunkerje.

Skozi tako odprtino se lahko splazijo le "podmerski"...

Ko pokriješ loputo in je prekrita z listjem, jo je nemogoče opaziti. So bili pa vhodi vedno zavarovani z raznimi pastmi. Eksplozivne naprave, strupene osti...

Rovi so zelo tesni in merijo v višino le 120cm

Bunker predstavlja povelniško lokacijo pod zemljo.

Predstavitev "reciklaže" neeksplodirane bombe. Hudo nevarno opravilo...

Poleg omenjenega je predstavljeno kompletno življenje, ki je bilo zaradi konstantnega bombardiranja varno le pod zemljo...

Po plazenju po rovih naju povabijo še na preizkus jedi, ki so jo edino imeli vedno na razpolago. Tapioka korenine kuhane kot krompir.

Prikaz izdelave sandalov iz starih gum. Takšne so nosili VC borci med vojno.

Na koncu si ogledava še nekaj ameriške železnine, ki je postavljena na ogled...

Slavni Huey Bell UH-1 znan iz vseh vietnamskih vojnih filmov.

Tank M48 Patton

In še vedno aktualni Lockheed C-130 Hercules...

V sklopu muzeja je tudi strelišče, kjer lahko kupiš strelivo in preizkusiš orožje, ki je na slikah.

Po ogledu muzeja se zaustaviva na bregu reke in poizkusiva ugledat kakšnega krokodila...

Ker jih ne ugledava se odpraviva proti "domu".

Na cesti srečava kolono terenskih vozil...

Očitno imajo neko srešanje.

Naletiva na enega od udelešencev za katerega je bilo jasno, da ne počiva ampak ima probleme s svojih muzejskim eksponatom. Razpadel mu je zaganjač.

Ponudiva mu pomoč. Ravno se dogovoriva, da ga odpeljem do bližnjega mesta, ga kličejo kolegi.

 

Pove jim, da ima okvaro in naj ga pridejo iskat. Zahvali se za najino pomoč in pove, da bodo uredili.

Na Mikiji je nekdo snel gumijasto stopalko na levi strani. Očitno je menil, da jo rabi bolj kot midva. Ker ima motor nalepke po katerih se vidi, da je rentan je sklepal, da ima "bledoliki" dovolj pod palcem, da kupi novo.

Zaustaviva se pri lokalnem mehaniku, ki je zadevo rešil v trenutku. Za opravljeno ni želel plačila. Zato mu bolj na silo vsilim nekaj "bakšiša".

Mi2 se polna dnevnih vtisov odpraviva naprej.

Popravljeno Februar 21, 2023. Popravil MiNa

[MiNa]

Cu Chi - Ho Chi Minh City

Prišel je dan slovesa od najinih zvestih ropotuljic. Še zadnjih dobrih 40 kilometrov in vrnila jih bova pravemu lastniku Style Motorbikes HCMC - Helmet and Bike Shop.

Kot zadnjih dvajset dni, tudi danes Muri in Miki osedlana in pripravljena za odhod.

Še zadnjič mimo plantaž kavčuka proti mestu 👍

Sončno jutro in nobene gužve 👍

uh kako sva se motila...

Po dobrih 20 kilometrih naletiva na pravi prometni zamašek.

Takole sva komolčkala vse do najine prve postaje...

Prispela do najine nastanitve, kjer bova ostala do odhoda domov. Razpakirava prtljago se namestiva v hotelu, nato pa še dva ulična bloka in že sva pred...

Style Motorbikes.

seveda je na koncu še nekaj papirologije...

Tako vietnamska motoavantura se je po 3381 kilometrih srečno končala. Razen 2x predte gume nobenih težav s tehniko. Motorja sta delovala po pričakovanju in moram zapisat, da sta prava mala biserčka.

Tudi mi2 sva zapičila buciko v Slovenijo, bila je šele tretja.

Tako pa sva peš...

Na vogalu strojna delavnica...

malo naprej na pločniku motoservis...

par korakov naprej mesnica...

pa ribarnica... ko si peš, res lahko vidiš marsikaj, česar iz motorja enostavno zaradi gužve ne moreš...

Ulica kjer je najin hotel, lako malo internet "porihtam"

Kavarnica zraven recepcije najinega hotela, Zjutraj pred potepanjem pojeva rogljiček in popijeva kavico...

Še je ostano nekaj v planu...

 

Popravljeno Februar 22, 2023. Popravil MiNa

[MiNa]

Potovalna agencija @SuNa me je povabila na izlet v Đồng Bằng Sông Mê Kông...

Menda je jasno kam greva ?

Zjutraj naju poberejo pred hotelom in v gužvo...

Po dobrih 70 kilometrih presedlamo v turistično barko, ki nas popelje na drugi breg enega od rokavov Mekonga.

Plovna pot je lepo označena...

Ko prispemo nas po štiri namestijo v ozke "piroge" in odveslajo po ozkem kanalu do mesta...

 

predelavo kokosovih orehov v okusne kokosove bombone.

Prikažejo kompeten postopek od odpiranja orehov, mletja, stiskanja, kuhanja... Na koncu sladko znes stinejo v poseben lesen model. Nastale trakove potem narežejo in zavijejo v zaščitne ovoje iz riževega papirja.

Ja tudi "šnaps" kuhajo in v njem "plavajo" šsto pravi...

kačoni.

"kačja slina", smrdi kot 14 dni nošeni "zokni", okus pa po slivovki. En štamperle sem ga šluknil.

Potem smo še malo pitone božal in okrog vratu obešal...

Je bil kar umirjen tale "zmijak".

Dobro, da me ni zadavil...

Tole je pa že malo bolj nevarno. So se pa vsi v senci skrival... Seveda so nam pripravili tudi avtohtono kosilo in po kosilu nekaj časa, da malo odpočijeno utrujene kosti...

Po ogledu znamenitosti se odpravimo še na ogled budističnega templja. Veseli Buda.

Na poti nazaj v HCMC opazim tole, "Ima se može se". Pickup na njem pa električni cross motor. Ali je, ali pa bo, ril po terenu?

Tudi brez motorja sva preživela zanimiv dan.

[MiNa]

HCM City

No končno en dan za mozak na pašo, da lahko kak  v miru spijeva

Ha, ha no nisva samo popivala. Sva se šla malo potepat po HCM-u (Saigonu po starem). Ne prav daleč stran od najinega hotela je ena najvišjih stavb v HCM na 49 nadstropju ima razgledno ploščad (zaprto s steklom).  Na netu kupiva karte in se po zajtrku odpraviva proti najinemu cilju.

Ulica se je prebudila.

Še dve ulice, pa bova tam...

Prispela.

V recepciji najine elektronske karte menjava za papirnate...

po izstopu iz dvigala stopiva v prostorno odprto nadstopje. Tik ob steklu so veliki prikazovalniki povezani v medmrežje, kjer si kaho virtualno ogledaš okolico stolpa...

Google maps...

Žal, zaradi smoga je le slika pričarala kakšen naj bi bil pogled...

Rikša, v resnici jih je na ulicah že zelo malo...

V daljavi pa še en "nebotičnik"

Meander Song Sai Gon reke...

Takole pa v resnici, smog...

Potniško pristanišče...

ekspresno dvigalo naju v manj kot pol minute spusti nazaj v pritličje...

Eden od varnostnikov, ki skrbi za red pri parkiranju. 

Nato pa malo firbcat po...  nakupovalnih centrih.

in tržnicah...

Vse mešano... Hrana

Spominki..

Zelenjava. King of the fruit - Smrdljivi  Durian ...

Tale ni nič smrdel, pomoje je pokvarjen

Počasi naprej po mestu...

No pa se kakšna še najde...

Glede na to koliko je naložil mora malo "dopumpat" ...

Pa sva nazaj.

No pa da poizkusimo...

Kar okusno, le smrdi nič.

Takole, naredil se je večer...

Zjutraj do letališča in odletela bova domov...

 

Popravljeno Februar 26, 2023. Popravil MiNa

[MiNa]

Tako, pred nama približno 30 ur tranzita, da prideva nazaj na sončno stran Alp...

Tale oranžek naju in še enega potnika zapelje do letališča... Zakaj oranžek in ne tksi, se bo kdo vprašal? Cena ni glavni razlog, bolj princip. Od tule do vrat letališča 30.000 VND kar je cca 1,2€ za naju plus prtljaga. Taksist je računal 15$

11:00 Taivan, China Airlines, a ne greva v napačno smer?

Tale ne bo taprav...

Tale pa je...

Tri štiri, gremo...

Visoko med oblaki...

Še malo pa bomo v Taivanu.

Oho, a sva že doma?

Nekaj malega bo za počakat...

Še dobrih 14 ur in pol. pa bova na senčni strani alp...

Takolečez Rusijo bi bilo najhitreje...

Zaradi znanih razlogov tudi kitajc leti precej bolj južno in kar nekaj dlje...

Takole sedaj pa še dobrih 300km in bova doma.

Popravljeno Februar 26, 2023. Popravil MiNa

[MiNa]

Namesto uvoda za zaključek...

Ker je pri nas zima dolga in mrzla, rada ta čas popestriva s kakšnim potepom po toplih krajih. Oba imava rada vožnjo z motorjem in veter v laseh, zato ponavadi poiščeva destinacijo, ki omogoča tisto, za kar smo v zimskih mesecih pri nas prikrajšani. No, lahko bi šla na srečanje mamutov, pa kdo bo "kurblal" motor za par kilometrov kolikor je od Celja oddaljeno mesto srečanja . Seveda tudi stare kosti ne odobravajo zmrzovanja na snegu, čeprav ne dvomiva, da je zadeva coool  - dobesedno

Nekako sva uspela rezervirat tri tedne časa, no jaz s tem nimam problemov, edino koliko časa še imam ne vem, @SuNapa je še vedno vezana na "kuča, posao - posao, kuča" .

Najprej se je pričelo dogovarjanje za najem motorjev. Ko enkrat navežeš stik, in se prične elektronska komunikacija, postane precej bolj zanimivo. Tudi mnoge stvari se razjasnijo. Ja, kar nekaj papirologije je, preden sedeš v avto in se odpelješ na letališče...

Najela sva najbolj primerne motorje za Vietnam, seveda 110ccm in 8konjev izgleda nekako nebogljeno, hja smo le navajeni na veliko žlico... Tam pa je 90 odstotkov vsega kar se premika na dveh kolesih točno to. Malo delovno živinče, ki je kos vsemu kar mu uporabnik naloži, seveda dobesedno.

Najprej sva mislila, da bo najina pot med 2200 - 2400 kilometrov. No, na koncu sva v enaindvajsetih dneh prevozila 3381 kilometrov.  Kar malo žal nama je bilo, da sva morala mopije na koncu vrniti.

Na koncu naj zapišem, avantura sploh ni bila avantura, ker je šlo vse po načrtih razen dveh "gumidefektov". Spominov, novih prijateljev in slik za stara leta pa ogromno...

[RobiRoberto]

Pogrešal bom vajine objave.