Mi2 po Vietnamu II.

[Scarabeo 500]

Prepovedano je najslajše.  Super za pogledati. Hvala za delitev spominov.

[MiNa]

@RobiRoberto hvala za pohvalo. Kilometerske razdalje tukaj res niso velike. Sva pa v sedlu dnevno tam okoli 6 ur. Seveda s prekinitvami, da si napolniva dušo, saj razgledi so tu ponekod res dih jemajoči.

Zvečer po večerji in kakšnem se je včasih res težko prisiliti, da na kratko strneš dnevne vtise. Za to, da ste dnevno seznanjeni z najinimi dogodivščinami je pa v bistvu najbolj zaslužna @SuNa. Jaz se malo pošlepam na njene objave na FB.

[MiNa]

Torek 16.4  Ha Long - Bac Giang

Tako kot včeraj, tudi danes ponoči močno dežuje. Zato zjutraj malo zavlačujeva z odhodom, vse dokler ceste niso suhe. Mudi se nama nikamor, saj kilometraža za današnji dan, tako kot vse do sedaj, ni pretirana. Posloviva se od lastnikov, ki nama za popotnico dajo še škatlo piškotov. Mogoče sta se hotela odkupiti za tisto sezuvanje včeraj. Spet so nama namreč ob prihodu že na prag prinesli "jugoplastika" natikače.

Zapustiva mesto in današnja začrtana pot vodi čez številna naselja, kjer med vožnjo opazujeva utrip vaškega življenja. Nekje na polovici se ustaviva, in si kupiva vsak svoj ananas za osvežitev. Raje kot v trgovini kupiva sadje pri lokalnih pridelovalcih, še najraje kar na pragu njihovega doma, če se le ponudi prilika. Vmes kakšno rečemo, pa nič hudega, če pri pogovoru uporabiva tudi roke, ne samo prevajalnik. Z dobro voljo in nasmehom ni jezikovnih ovir. Po okrepčilu in klepetu kreneva naprej. Nadaljevanje dneva pa sledi v slikah.

 

Sinočnji dež in sonce sta poskrbela za zelo soparno jutro.

 

Ceste so suhe in kreneva iz mesta Ha Long.

 

Zakamufliran oddajnik.

 

Takole pa nas ponekod ločijo od ostalih udeležencev v prometu.

 

Gospa je danes očistila že ogromno ananasov, če sklepam po odpadkih.

 

Pokukala sva v njihovo shrambo in še precej sadežev imajo na voljo.

 

Po sladkem okrepčilu gre hitreje čeprav v klanec.

 

Celo vlak sva prehitela.

 

A sva ga mu le kak trenutek kasneje morala odstopiti prednost.

Žeja, tokrat bencinska.

 

Na tej črpalki so izrecno prepovedane Nokie 3310.

 

Le kakšno plastično sadje je v teh nasadih?

 

Guavo menda zavijejo v plastično vrečko skoraj na začetku rasti, da jo zaščitijo pred insekti in škodljivci.

 

"vrata province" Quang Ninh se nahajajo v občini Binh Duong.

 

Že nekajkrat sva se spraševala, zakaj imajo čelade zadaj tak razporek. Za čopek seveda!

 

A ti to resno OSMAND? Pelje naju naravnost na železniški most.

 

S temi ozkimi gumami je kar malo ciljanja, ko zapelješ na most in iz njega. Pod pravilnim kotom gre BP...

 

Ta most si delita tako železniški, kot cestni promet. Seveda je urejen s signalizacijo.

 

Vožnja po nasipu? Zopet pogruntavščina navigacije? Seveda nisva edina...

 

Mogočna vrata s tremi vhodi pagode Vinh Nghiem. Kar tekmujejo kdo bo napravil mogočnejši vsto na svoje področje.

 

Mestna ura sredi velikega parka v kraju Bac Giang.

 

Tale na "gepeku" za razliko od mnogih ni več živ...

 

Tudi v Bac Giangu bova spala dokaj visoko.

 

?????

 

Tudi sobe s številko 13 v 24. nadstropju ni. Je bolje, da piše 12a. Vraževerje pač!

 

Na vrhu stolpnice s 30. nadstropji.

 

Dnevni razgled na mesto.

 

In še svetleča različica.

 

Z nočno razsvetljavo.

 

Bila sva v dilemi. Ali v vodo?

 

Ali v mesto?

[MiNa]

Sreda 17.4  Bac Giang - Hanoi

 

Že nekaj dni zapored ponoči dežuje. Na najino srečo se zjutraj vreme izboljša, da lahko kreneva dalje brez dežne opreme. Najina pot že nekaj dni nakazuje, da zaključujeva krog. Ja, danes se vrneva na izhodiščno lokcijo. Ko zapustiva mesto, se le za kratek čas zapeljeva mimo zadnjih vasic in zelenih riževih polj. Desna roka na plinu je kot tempomat nastavljena na malo več ko 40 km na uro. Naj traja! Kmalu zelenje zamenjajo betonske zgradbe in široke ceste. Menda so vpadnice v Hanoi znane po prometu, ki ni najbolj prijazen do malih udeležencev. Nama se ni zdelo tako pretirano hudo, kot to opisujejo nekateri popotniki. Mogoče pa zato, ker sva tu že ceel mesec in sva se privadila na njihov način vožnje. Ko še zadnjič odloživa kovčke z motorjev, se zapeljeva po Hanoiu in doživiva še enkrat vožnjo skozi mestni utrip.

 

To noč sta imela motorja pisano druščino. Seveda pod budnim očesom v parkirni hiši pod hotelom.

 

Zapuščava mesto Bac Giang po še vedno vlažnih ulicah...

 

Domačini že pripravljajo svoje pridelke in izdelke naprodaj.

 

Vietnamska državna banka. Nekaj sva brala o smrtni kazni , ki jo še vedno izvajajo....

 

Pustimo politiko in denar. Skozi drevored, če nebi bilo polno smeti, bi bilo prav lepo...

Kar precej tovornega prometa. Ja s tem strašijo takšne kot mi2. Ampak, mi se smrti ne bojimo...

Prva označba za letališče. Sedaj sva pa res blizu cilja...

 

Bom ponovil. Ko misliš, da si videl že vse možne tovore na motorjih.

 

Vse širše ceste in vse več voznih pasov...

 

In pozdravni slavolok mesta Hanoi. Glede na velikost mesta ni nek presežek...

 

Most Chuong Duong, prečkava Rdečo reko. Kar nekaj časa traja, da ga prečkaš...

Prvi nebotičniki, katerim se približujeva.

Skoraj že na "domači lokaciji".

Parkirava v že znani "dnevni sobi".

In na zasluženo pivo. Po zadnji daljši etapi po Vietnamu...

Seveda prometa skozi Hanoi nisva imela dovolj. Zato se še malo zapodiva v gužvo...

in odpraviva iskat še kakšno zanimivost...

Skozi ozke ulice ...

... prispeva do razbitine bombnika B52. Ostanke so pustili sredi jezerca v mestu, kjer je strmoglavil med vojno.

Zgodovinska relikvija Hanoia. Ponosni so na to da so ga sestrelili...

Še skozi gost promet na drugi konec, v sosesko Old Quarter.

Kjer se ustaviva tudi v izposojevalnici motornih koles, kjer sva lani najela motorje.

Dokaz, da sva bila tu, je še vedno prisoten na njihovi mizi.

Ogled mesta na malo drugačen način.

Keramična mozaična poslikava, ki se nahaja v okrožju Hoan Kiem.

Pot nazaj nama OSMAND izračuna po ozkih ulicah.

Osebni avto tu nima kaj početi, no zatakne se z lahkoto.

Thuy Khue jezero sredi mesta...

Sprehajalna pot vodi verjetno dobršen del okoli jezera. Vendar jo tudi na motociklih precej uporabljajo...

 

[Kugelschreiber]

Vsa cast. Upam de je ze mal domotozja, in odhod ne bo prevc zalosten. Hvala za reportazo. Srecno pot. 

[MiNa]

Četrtek 18, petek 19 in sobota 20 april   Hanoi in nato ...

 

Zjutraj se po zajtrku odpraviva še enkrat v staro mestno jedro Hanoia. Parkirava v bližini train street in upava, da naju bosta motorja počakala, brez listkov o prekršku. Prepoved dostopa do železniških tračnic je uradno še vedno "v veljavi". V kolikor pa te kdo od lastnikov lokalov, ki se nahajajo ob tračnicah, povabi na pijačo, te varnostniki spustijo naprej. Sto let stare železniške proge, ki tečejo skozi srce starega mestnega jedra Hanoja, so zanimiva atrakcija za nas, popotnike. Ulica je tako ozka, da morajo vsi prebivalci poskrbeti za varnost svojih hišnih ljubljenčkov, vozil in stvari vsakič, ko mimo pelje vlak, hkrati pa ohraniti normalno vsakdanje življenje na obeh straneh proge. Ko se naveličava, se počasi odpraviva še v iskanje pošte, da oddava kartice in proti domu. Večer zaključiva v gostilni preko ceste.

Preden vrneva motorje, sva jih še oprala v sosednji ulici. Res so bili izdatno "impregnirani" z blatom še iz Ha Gianga.  Lokalnio pralci so nama za 40.000 VND (cca. 1,48€) oprali oba motorja in to zelo temeljito. Predava motorje, se posloviva in se peš odpraviva po bližnji okolici okrog jezera. Prav huda kaskaderja pa tudi nisva bila, zato raje odideva na bolj hladno lokacijo .

Še zadnjič prespiva v najetem studiu. Pakiranje nama ne vzame preveč časa. V tem sva že na ekspertni stopnji.  Pri "sosedih" počakava na prihod Graba in si privoščiva še zadnjega Saigona.

Šofer je točen in že naju pelje na letališče. Še zadnjič se zapeljeva čez most Nhật Tân in mestu pomahava v slovo. Do naslednjič ...

 

Greva v mesto! Start iz dnevne sobe...

 

Hmm, prepoved?  Za naju ne velja, saj ne razumeva kaj piše.

 

Tile "varnostniki" naju kmalu obrnejo.

 

Ampak se ne dava. Uspelo!

 

Zanimiva dekoracija. Nekam znana figurica...

 

Kjub kaosu v prometu, očitno tudi tukaj veljajo neka pravila. Tale jih je očitno kršila.

 

Enkrat sem jaz v ospredju, ... enkrat pa @SuNa...

 

Enostavno se moraš prepustiti toku prometa...

 

Prodajalka cvetja ob cesti.

 

Pošta, končno! Upava, da kartice pridejo v Slo. Lani niso ...

 

Pizza ni slaba, mogoče bi bilo pa vseeno bolje kaj lokalnega.

 

V petek preden vrneva najine konjičke, pa še v motopralnico, kjer poskrbijo da bodo čisti kot ob prevzemu...

 

Tam čajčkajo vozniki taksijev in eden prikaže kako se napolni in kadi njihova značilna tobačna pipa.

 

Po prevoženih 3800km vsi zadovoljni!

 

No sedaj pa še malo peš po okolici... Tukaj stare stavbe dajejo prostor novejšim.

 

Korenine so močnejše od betona.

 

Še en "Eiffelov" stolp sva našla.

 

Težko najdeš svoj motor, saj so vsi skoraj enaki.

 

Vmes se najde tudi kak tak prestižen primerek...

 

Sobota zadnji dan...

nisem ravno govornik

 

Čakanje na taksista v bljižni piceriji...

 

Skozi mesto zapelje še skozi nekaj zanimivo okrašenih ulic...

 

nato pa NASVIDENJE HANOI!...

 

Nasvidenje Vietnam!...

 

Že skoraj doma. Nekje nad južnim Balkanom...

[MiNa]

Takole izgleda celotna pot, ki sva jo prevozila po Vietnamu združena v eno datoteko. 3800km se je nabralo.