Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 15 Popularna objava Objavljeno Julij 15 (popravljeno) Spet je prišel čas, ko lahko greva na motor za tri tedne in malo dlje od doma, ne samo po kruh ali mleko . Po dolgem času zopet proti vzhodu. Letos se nama je pridružil kolega, ki je zahodni del turčije že dobro obdelal vendar je imel dve tri kljukice na vzhodu. Pogled na Ararat, namočit prst v jezero Van in ogled najdišča Gobekli Tepe. Seveda sva tudi midva imela nekaj kljukic na zemljevidu. Med 21 juinijem in 13 julijem smo navrteli 9500 prelepih kilometrov v suhem, občasno precej vročem vremenu. Praktično brez nezgod in neprijetnosti, tudi na mejah začuda brez gužve in čakanja. Edino kolega je z zadnjim kolesom pobral v "mestu pod mestom" Derinkoyu kniping vijak. Tudi to smo rešili sami s kompletom za krpanje in mini kompresorčkom. 21. in 22. 6. 25 Celje - Sofija - Görükle 1.700 km Start v soboto in nadaljevanje v nedeljo. Tranzit je pač nujno potreben, zato se prepustimo kilometrom. Od tu, Đurmanec, pa vse do TR drgnemo AC. Tranzit... HR,SRB... Lep kos poti je še pred nami... BG, smo že bližje današnjemu cilju. Sofija. Še nasmejani, se pravi vse BP Drugi dan BG, TR. Tule se je vedno začelo tisto pravo čakanje in gužva... Khmm, a meja sploh deluje? Tako na hitro pa še nisem uspel vstopiti v Turčijo. Mačo je kar z kremplji pograbil ponujen priboljšek. Sedaj pa zares... Njihove AC so posebnost, neplačljive imajo pa občasno kak semafor in na vsake toliko kilometrov obračališče. Seveda imajo tudi plačljive odseke AC in večje mostove, ko so pravtako plačljivi. Nepregledna polja sončnic na polotoku Gallipoli. Da se izognemo plačljivemu delu AC in mosta se vkrcamo na trajekt Gallipoli - Lapseki. Zložijo nas na oddlelek za pešce, na srečo nismo široki kot "šleperji". Velika kontejnerka nam križa pot... Tipična turška štiripasovnica, porebno je malo previdnosti, ker lovci na dirkače na takih mestih radi postavijo zasede... V večjih mestih pa so vpadnice šestpasovnice. Počasi se noči... Ju3 pa naprej... Popravljeno Julij 15. Popravil MiNa 19 3
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 15 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 15 23.06.25 Görükle - Samsun 784 km Tudi v ponedeljkovo jutro nas pospremi sonce. Zgodaj osedlamo motorje in se podamo v gužvo v mestu Bursa. Ko se izkopljemo iz gužve, pa po lepih cestah nadaljujemo našo pot proti mestu Samsun, ki leži ob Črnem morju. Vse se dogaja eno uro prej kot pri nas... Od tu naprej se je promet malo umiril. Postanek v senci za tankanje in osvežitev. Hop, pa smo padli v zasedo. Bila je lerutinska kontrola, na srečo brez posledic za denarnice. Pred nami jezero Iznik malo vzhodno od burse, dolga je še pred nami... Vmes se spomnim, da bi bilo dobro menjat nekaj denarja. Na banki, kot je v navadi seveda ne gre. Dobimo pa od njihovega varnostnika namig kje lahko menjamo in za povrh nam postreže še s čajem. V bližnji trgovini pa @SuNa kupi še simit in dan se je začel popolno Njami... Postanek na črpalki in znova se ponovi scenarij. Prijazni "bencinkelnarji" ponudijo čaj in dostop do interneta preko telefona enega od njih. Od kje, kam, zakaj, vam je TR všeč in še sto drugih vprašanj... Kar nekako težko odideš naprej Rumeno modre table označujejo trgovine pregrehe za tiste konce. Sence se daljšajo, mi pa smo vse bližje današnemu cilju... Narava ob cesti pa enkratna... Luči so prižgane mi pa še nismo nacilju. preveč smo se zadrževali na čajih. Do našega hotela pripeljemo že v trdi temi. 17 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 15 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 15 24.06.25 Samsun - Erzurum 677 km Tudi tokrat zjutraj krenemo na pot dokaj zgodaj, da ne bo prevelike vročine. Najprej se spustimo proti Samsunu in nekaj časa vozimo ob Črnem Morju. Nekje za mestom Of pa zavijemo v hribe po cesti D925 in uživamo v prijetnih temperaturah. Dan zaključimo v mestu Erzurum. Zvečer smo spoznali naš hotel le iz slike. Lepo urejena mesta in prometnice. Občasno se malo oddaljimo od obale na obvoznico večjih mest. Postanek za osvežitev. Laj le tovorijo? Čaj? No pa smo v gužvi... Ne vem če nisem slučajno uletu v kader, poglejte za mano Bilo je kar nekaj severnega vetra in posledično tudi valov. Domačini pravijo, da je tole najboljši njihov čaj. Zato se zaustavimo in malo... Počekiramo... Tudi ostalih začimb ne manjka... Oho, gradbišča pa nismo prčakoval... Zanimivost, bilo jih še veliko. Turki imajo zadevo vedno urejeno tako, da promet poteka kljub delom nemoteno. Nikjer nobenih semaforjev in čakanja na zeleno luč. Vse skupaj se le malce upočasni... Proti vrhu prelaza Ovit na višini 2640m se zbirajo oblaki in megla... Mi še vedno v soncu z vetrom v hrbet... Še preden se prav zavemo vstopimo v skoraj 13km dolg tunel, ki nam prihrani meglo in mogoče tudi osvežilni pršec... Na drugi strani pa juhu, spet sonce. Je malo bolj sveže ampak boljšega si na motorju ne moreš želet. Skoraj smo že na cilju... Ampak pred nami je še en prelaz... Počasi, počasi... Še samo mimo tele črede (očitno edini uporabniki odlične ceste razen nas) in že... smo na še enem prelazu preko 2000m. Tega na srečo še niso prevrtali z tunelom. Sence so dolge cilj pa tik pred nami... 17 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 16 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 16 25.06.25 Erzurum – Dogubayazit 360 km Počasi zmanjšujemo dnevno kilometrino. Pot nas vodi mimo rudnika soli Tuz Mağarası ena od kljukic na našem zemljevidu v kraju Tuzluca. Ker je v jami stalna temperatura nekje od 18 do 20 stopinj, nam prav prija, da se malo ohladimo, hkrati pa si ogledamo rudnik soli. Proti koncu današnje poti pa ugledamo mogočno goro Ararat. Vreme imamo čudovito, zato so posnetki gore brez vsake meglice okrog vrha. Dan zaključimo v Doğubayazıtu. Pakiranje zjutraj je postala že rutina... Na srečo turki zjutraj ne startajo prav zgodaj, no ura je devet... Erzurum zapustimo in se namenimo proti vzhodu... Vmesni postanek. Takoj nas obkroži nekaj domačinov in poklepetamo. Seveda je bilo veliko smeha, ker se niso mogli dogovorit ali smo Slovenci ali Slovaki @SuNa izkoristi čas in medtem poišče lokalne peke in nabavi nekaj "ekmeka". Temperatura še narekuje veterne jakne... Kmalu zapustimo glavno cesto in se podamo v bolj ruralno področje. Jez na reki Aras. Trenitek je potrebno ovekovečit... Vsak po svoje... Ja man... Drevesa daleč naokoli nobenega... Proprava kurjave za zimo... Cukr v vseh oblikah... Tle bo pa sol... Znano plovilo... Nč pa pejmo pogledat... Kičasto ampak zanimivo... Relativno ozek vhod se kmalu razširi v velikanske dvorane... Sol je pomešana med ostalomi usedlinami starodavnega morja... Še ena za v album... Sol on pesek... A misliš, da si edina preizkusila? Agri Dagi... Ali Ararat po naše... Ko prideš bližje vidiš kako je VELIK. Zares imamo srečo z vremenom. Tretjič zrem v to mogočno goro, pa jo šele sedaj vidim brez enega oblačka. Nas vleče ampak bomo pustili za drugič... Kje drugje kot v hotelu Ararat. Zunaj nobenega prostora, zato nam odkažejo parking kar v hotelu. Ravno za 3 motorje prostora... Na potep po mestu Dogubayazit... Na cukr bombe... Aaaaa pa tud tapravo trgovino smo našli Lahko noč! 17 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 16 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 16 (popravljeno) 26.06.25 Dogubayazit - Van 193 km Ker smo sinoči tako lepo parkirali v hotelu smo se odločili, da ogled Ishak Pasha palače opravimo danes, preden se podamo naprej. Nahaja se prav blizu mesta. Po ogledu pot nadaljujemo do jezera Van, ki je največje jezero v Turčiji. Večer pa končamo v mestu z istim imenom. Na poti do IPS. Najdemo malo sence in jo seveda izkoristimo... Še ena kljukica, ki je na "must see"... Precej turistično, ampak če smo že tukaj, poglejmo... Obkljukano... Poslikano... Še ena z mestom Dogubayazit v ozadju... Podajmo se naprej... Le od česa tule živijo? D975 nas vodi proti naslednjemu cilju... Spet ena od višinskih točk, Tu nekje je cesta tudi najbližje meji z Iranom. Pokrajina ob cesti vulkanska, lepo se vidi razlita lava... Vmes pa obdelane kmetijske površine... Lava in obdelane njive... Majhna vasica na robu razlite lave... Ti mene, Jaz tebe... Mesto Čaldiran. Na izhodu, ali vhodu iz katere smeri prideš pa velikanski slavolok. Ja kar pogosti so tukaj. počasi se spuščamo proti Jezeru... Zavijamo proti Van-u... In ugledamo naš naslednji cilj... Čakamo, da se mu približamo, Da obkljukamo še eno kljukico... @SuNa pravi bljak sluzasto... @hondazok pa ni namočil samo prst Seveda pa ni bil edini... Hop, pa smo padli še v eno zasedo. Spet samo rutinska kontrola... Vse OK samo naprej proti cilju... Prispeli... Nadhod za pešce ali slavolok, Menda kar oboje... V hotelu nas pričakajo z Čajem... No nismo edini, strežejo kar na ulici... Nooo, plehovani mopedek. Tega je včasih tudi pri nas brenčalo kar nekaj... Popravljeno Julij 16. Popravil MiNa 21 2
hondazok Objavljeno Julij 17 Objavljeno Julij 17 Škoda da se ne vidijo celzijeve stopinje, to je šele vroča tema. Dobro si tole dokumentiral, zdaj saj vem, kje sem bil...ha ha 1 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 17 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 17 (popravljeno) 27.06.25 Van - Midyat 517 km Planirana pot za danes nas vodi po zelo zanimivem slikovitem vzhodnem delu Turčije. Tu se naša pot tudi praktično obrne nazaj proti zahodu. Jaz in @SuNa hkrati obujava spomine izpred treh let in podoživljava preteklo potovanje. Ta predel nama je zelo pri srcu, zato ne dvomim, da je tole zadnji obisk teh krajev. Čudovita narava, lepe ceste in prijazni ljudje so magnet, ki naju bo vedno vlekel v te kraje. pripravljeni, gremo... Nasvidenje! Del Turčije, ki je najbolj posejan z cestnimi kontrolami, tu so večinoma vojaške ne policijske. kot Vedno, obvezna skupinska slika. Če vojaka pravi čas opaziš in pozdraviš, z veseljem odzdravi... Še enkrat se približamo Iranu... Nato pa zares zavijemo roti zahodu in našemu današnjemu cilju... Kot je zapisano na začetku, še veliko stvari nam je ostalo za videt... Štirpasovnica tudi tukaj služi bolj ovcam kot vozilom... Približujemo se mestu Hakkari, ki pa ni ob glavni cesti ampak je umaknjeno iz kanjona na planoto na desnem bregu reke Cigli. Tudi tukaj vojaki skrbno preverijo naše potne liste... Kanjon reke je vse ožji... Te vojaške ropotije je v teh koncih na pretek. Cesta vsake toliko časa zamenja stran... Do nekaterih naselij vodijo le steze in seveda viseči mostovi preko reke. Boš preizkusil vodo? Ob ogledu mostu nas obkrožijo otroci, ki jih @SuNa obdari z malimi spominčki, ki jih ima v ta namen vedno pri roki. Nekaj naprej tudi mi poiščemo hlad zase in motorje... Jezik je ovira, ampak z dobro voljo on prevajalnikom se pogovorimo o marsičem... Na kraju za vse popito niso hoteli niti Lire. Dopovedo nam, da smo njihovi gostje in so zato zelo veseli če nam lahko ponudijo kar imajo. Tu se zelo približamo meji z Iraqom... Na drugi strani potoka je Iraq pravzaprav Kurdistan. Približujemo se kraju, kjer naju je pred tremi leti lepo pogostil vojak (v civilu). Meja tu poteka praktično po strugi potoka, zato je tudi precej vojske in njihovih postojank. Kurdsko mesto Sirnak. Rudarsko mesto z žalostno zgodovino... Cizre pa mesto ob reki Tigris na meji z Sirijo. Kontrola spet. Vendar tudi tokrat prijazno brez problemov. Slikat sicer niso pustili . Bi se moral slikat pred tablo Batman? Eh mogoče pa drugič... Še malo pa bomo na dnevnem cilju... Prispeli! Popravljeno Julij 17. Popravil MiNa 17 3
ftp Objavljeno Julij 17 Objavljeno Julij 17 Smo bili mesec dni prej, podobno pot, v obratni smeri. Kako ste bukirali hotele? Mi smo imeli kar nekaj težav, pa še cene so konkretno dvignili? 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 18 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 18 Pred tremi leti sva kupila njihovo "simko" in imela internet povsod. No nekaj belih lis je bio. Letos pa bi za 20Gb porabili okoli 70€ tako, da smo se odločili, da interneta povsod pač ne bo. Za rezervacijo nastanitev je najbolj pripraven Otelz, Agoda, Seveda tudi Booking je pa še nekaj drugih podobnih ponudnikov. Posluževali pa smo se interneta po hotelih in kot sem že zapisal. Vedno je bil kdo, ki je bil pripravljen deliti podatke na svojem telefonu. Zato je tudi tole objavljanje od doma z kar nekaj zamude... Booking deluje le če si namestiš VPN, tako da "erdo" ne ve da iščeš it Turčije. Cene so pa res kar poskočile, se pozna inflacija ja. Ob prvi menjavi smo za 1€ dobili 45,5 lire. Ko smo turčijo zapustili, pa je bil tečaj že 1€ = 47lit. Ob menjavanju denarja (zapis v drugi objavi) je pristopil prijazen možak, živel 25 let v Nemčiji in deloval kot učitelj nemškega jezika za turke. Ned drugim je omenil, da se naj izogibamo političnim pogovorom z domačini. No tega se jaz vedno in povsod držim... 9 1
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 18 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 18 28.06.25 Midyat - Mardin 74 km Kilometrina nam je krepko padla. Časa imamo še dovolj in škoda bi bilo preskočiti ogled mesta Mardin. Zato se odločimo za kratek premik. Ker pa so se temperature povzpele tja do 40 stopinj, nam to tudi s te plati ustreza. Zjutraj nas pričakajo notorji kot mlinarji. Je očitmo moral popoldan še prerezat ploščo ali dve z rezalko. Sicer se je receptorka opravičevalaa je pri tem ostalo... Nič odpravimo se naprej... Proti mestu Mardin se odpeljemo po cesti D380 nekaj časa dvopasovnica... Nekaj pa štiripasovnica. Na eni od črpalk vidimo tlačni pralec, zato se odločimo da poplaknemo prah iz naših konjičev... Vstop v anticni del Mardina na vzpetini... Po tlakovanih ulicah do našega hotela... Precej turistično zastavljena zadeva je tale Mardin... Policaji vozijo "propelerje" vendar tu ne bokserjev. Po namestitvi obvezen obhod "znamenitosti" mesta Mardin. Trgovinice z začimbami... Milom vseh oblik in barv... Slikovita tržnica... in pa seveda za turiste posebej ulica zlatarjev. Pa da razveselijo še najmlajše iz velikih mest... Koliko ljubezno vlaga v svojo "ljubico" ta še kakšnega pri nas poseka Tole v Evropi nebi "šlo skozi" delo mladoletnika. Edino, če nese čaj svojemu tastarmu... Za instagram bo... No tu smo vseeno našli "gostilno" kjer so stregli pregreho ob večerji... Še zadnji današnji pogled nad mesto pod nami. 21 3
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 22 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 22 (popravljeno) 29.06.25 Mardin - Şanlıurfa 241 km Čas je že, da nadaljujem z opisom naše poti po Turčiji. Ko se vrneš domov v utečene tirnice, enostavno zmanjka časa ali pa se ti enostavno ne da... Jutro v Mardinu spet obeta lep in vroč dan. Kilometrina zopet ne bo pretirana, saj smo si zadali današnji cilj blizu mesta Şanlıurfa. V hotelu odložimo vso odvečno prtljago in se v lahkotnejši opremi odpravimo na ogled Göbekli Tepe. ... Še jutranji pogled iz balkona. Odlična restavracija, preizkušeno včeraj zvečer. Točijo tudi 🍺 , kar je tu prava resdkost. Ulice še samevajo... Pravo nasprotje večeru... Vojska pa že patruljira... Po bolj odročnih cestah se odpravimo naprej... Zelenja je tu le za vzorec... Sanliurfa, naš današnji cilj... Pred vročino se "skrijeno" na hladnem bencinskem servisu... Prazna štiripasovnica... Za kakšen "žakelj" bi pa še našel prostora. Skoraj na cilju... Tule med avtobusi nas bodo počakali... Prikaz najdišča Gobeklitepe... Del poti celo v senci... Potem pa žega... Ufff, je vroče ja. Na cilju. Ker je najdišče na hribčku, je pod streho bolj prijetno, ker vleče rahel vetrič. Skoraj vsi večji kamni imajo vklesane motive živali... Le s čim so izklesali te podobe??? Nekateri kamni imajo izklesane tudi podrobnosti. Zobje in parklji na temle "čunčiju"... Za kaj več pa se obrnite na @hondazok. Je prava enciklopedija. Še malo okoli najdišča... Lepo so uredili tole ... Pa še v "trgovinico" s spominki je porebno zavit... Precej spominkov seveda nima nobene veze s samin najdiščem... Odpravimo se nazaj proti mestu... In naletumo še na eno pomembno najdišče Možakarji pred "najdiščem" pa vodo in čaj ožemajo. Ko bi vedeli kako paše hladno 🍻🍺. Proti hotelu... Pohištvo imajo pa po meri... Tule bodo do ju3... Ne bo problema imajo čuvaja... Malo sprehoda po mestu... Spomenik? Ni, da ni... Popravljeno Julij 22. Popravil MiNa 18 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 24 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 24 30.06.25 Şanlıurfa – Göreme 536 km Pri večerji po navadi sprejmemo plan za naslednji dan. Včeraj smo se odločili, da jo »potegnemo« do Göreme-ja. Tako se zjutraj po zajtrku podamo na začrtano pot. Že kar nekaj časa je minilo, odkar sva bila nazadnje tam. Zakaj pa ne, pojdimo! Motorji so počakali točno tam kjer smo jih pustili... Pred odhodom še zajtrk... Potem pa na pot... Zapuščamo mesto Şanlıurfa. Do velikih dreves bo minilo še veliko let. Sem se v prejšnji objavi spraševal, če ima prostor za eno vrečo? Evo ima. Ponosni na svojo državo. Zastave povsod. Sredina krožjaka posvečena pistacijam. Letos se zapeljemo mimo Gaziantepa. Zanimiva skulptura ob cesti... Le kaj predstavljata ta dva slavoloka? Vojske je pa kar precej v teh krajih... Zapustimo gosto naseljeno področje in lažje zadihamo na skoraj praznih cestah... Zanimiv izdelek kitajcev. so kar pogosti zukaj. Ob obveznem postanku na črpalki, tudi obvezen čaj... V družbi fantov iz črpalke... Večkrat se dohitimo in prehitimo s skupino Porsche-jev z tajkimi registracijami. Po izhodu iz tunela nas po navadi pričaka drugačna pokrajina. Tudi tokrat je bilo tako... Bo potreben "dežjak"? Iz štiripasovnice na navadno cesto, pa še oblaki so se počasi razblinili... Le kaj nas čaka na drugi strani tega gorskega masiva? Pogled nazaj... V drugo smer pa bolj obetajoče... @SuNa je nekje na poti na svoji CB-ki obrnila okroglo cifro. ?? Nigde je to prava smer? Še en prelaz no ta ni posebej visok... Po okolici sodeč, se bližamo današnjemu cilju. Smo že tu... Se vidi, kje je naš balkon. Malo po mestu... Na nekaj osvežilnega... Pa še večerni obhod... Nazaj proti hotelu... Atrij našega hotela. 18 1
Kugelschreiber Objavljeno Julij 24 Objavljeno Julij 24 8 minutes ago, MiNa said: 30.06.25 Şanlıurfa – Göreme 536 km Pri večerji po navadi sprejmemo plan za naslednji dan. Včeraj smo se odločili, da jo »potegnemo« do Göreme-ja. Tako se zjutraj po zajtrku podamo na začrtano pot. Že kar nekaj časa je minilo, odkar sva bila nazadnje tam. Zakaj pa ne, pojdimo! Motorji so počakali točno tam kjer smo jih pustili... Pred odhodom še zajtrk... Potem pa na pot... Zapuščamo mesto Şanlıurfa. Do velikih dreves bo minilo še veliko let. Sem se v prejšnji objavi spraševal, če ima prostor za eno vrečo? Evo ima. Ponosni na svojo državo. Zastave povsod. Sredina krožjaka posvečena pistacijam. Letos se zapeljemo mimo Gaziantepa. Zanimiva skulptura ob cesti... Le kaj predstavljata ta dva slavoloka? Vojske je pa kar precej v teh krajih... Zapustimo gosto naseljeno področje in lažje zadihamo na skoraj praznih cestah... Zanimiv izdelek kitajcev. so kar pogosti zukaj. Ob obveznem postanku na črpalki, tudi obvezen čaj... V družbi fantov iz črpalke... Večkrat se dohitimo in prehitimo s skupino Porsche-jev z tajkimi registracijami. Po izhodu iz tunela nas po navadi pričaka drugačna pokrajina. Tudi tokrat je bilo tako... Bo potreben "dežjak"? Iz štiripasovnice na navadno cesto, pa še oblaki so se počasi razblinili... Le kaj nas čaka na drugi strani tega gorskega masiva? Pogled nazaj... V drugo smer pa bolj obetajoče... @SuNa je nekje na poti na svoji CB-ki obrnila okroglo cifro. ?? Nigde je to prava smer? Še en prelaz no ta ni posebej visok... Po okolici sodeč, se bližamo današnjemu cilju. Smo že tu... Se vidi, kje je naš balkon. Malo po mestu... Na nekaj osvežilnega... Pa še večerni obhod... Nazaj proti hotelu... Atrij našega hotela. A ste kje spali 2x?
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 24 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 24 01.07.25 Göreme z okolico 129 km Okrog 4:30 si nastavimo budilko in se odpravim na bližnjo vzpetino, da si bomo ogledali sončni vzhod in polet balonov. Kasneje sledi vožnja po okolici, ogled podzemnega mesta... Za popestritev dneva je kolega pobral še vijak z zadnjo gumo... Dolgčas nam vsekakor ni! Jutro ni ravno mrzlo, je pa precej bolj sveže, kot je bilo do sedaj. Vsi čakamo na šončni vzhod in polet balonov... Sonce počasi vzhaja... Pa tudi balonov je čedalje več... Gužva v zraku... Lep pogled. Uživanje v razgledu... Končno na motorjih in proti opuščeni vasici, ki smo jo opazili na poti proti Goreme-ju. Ena za spomin... Moj črni konj je bele barve... Povsem zapuščena pa vasica le ni... Nič turistov samo mi... in opuščena bivališča, kot da so prebivalci na hitro zapustili vas... Nad vasjo pa značilni bivalni prostori skopani v skalo... @SuNa pravi "kar tole bom izbtala, ima balkon... pa še kopalnico". Nekaj so tudi z zidaki dozidali... Najbrž so to sledovi kakega potresa oz preteklosti. Trta še rodi. Nič, gremo mi naprej... Ti je pa turistično a vseeno si ogledamo mesto pod mestom... Cel labirint... bivalnih prostorov... stopnišč, in prehodov... v kleti pa klet. Pred vhodom gospa pripravlja gözleme. Gospod ima v lasti starinarnico. Že pred leti smo se srečali. Potem pa tole! Da nam ne bo preveč dolgčas! Mali kompresor je povsem dovolj, da se zadeva reši ob cesti. A se za krpanje zaustavimo na črpalki kjer imajo pravi kompresor... Pred vstopom v mesto... igra narave. Proti centru mesta... in že smo "doma"... 19 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 25 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 25 02.07.25 Göreme – Karaman 335 km Po dnevu "počitka" se zopet prileže nekaj več kilometrine. Natovorimo Hondice in pot pod kolesa. Današnja vmesna točka je kraj Taşkale, kjer sledi ogled jam Manzan in prijeten klepet z domačini. Eda in njena družina sta nam polepšala dan. Prisrčnost, topel sprejem in pogostitev šteje več kot vse zvezdice v hotelskih resortih. ...še na zajtrk pred odhodom... Na srečo pakiramo v senci. Še eno preluknjano mesto na naši poti. Uçhisar - emo bolj turistično od drugega. Sedaj pa nekaj časa brez postanka. V stilu Supermena... Mesta si sledijo eno za drugim. Na srečo večino obvozimo po obvoznicah... Tudi kakšno vzpetino vmes ugledamo. Hasandağı 3268 m.n.m. Spet smo v bolj zelenem področju. Zanimiva skulptura sredi krožjaka... Žetev je v polnem teku. Da se malo nastavim pišu vetra... Pokrajina se zopet spremeni. Valovito pokrajino prereže reka in ustvari ozko dolino... Vasica Taşkale v okrožju Karaman. Tudi tukaj je večina hiš zapuščenih. Mesto Manazan je v celoti zgrajeno v skalni steni in se razteza pet nadstropij visoko. Na vsak način je hotela splezat v eno izmed jam. Eda nam postreže s čajem. Za prste polizat, vam rečem! Pred vhodom v džamijo. Slovo od prijaznih gostiteljic. Bo treba dalje, ni druge. Še pozdrav v slovo. In lepa ovinkasta cesta pred nami. Eda nam je dejala, da nas ob poti čaka še veliko lepega. Imela je prav. Kar nekajkrat smo se ustavili, ... ... in občudovali naravne lepote. A vendar bo treba dalje. A zopet ni šlo daleč. Naročiva kavico in se preoblečeva v kratke hlače. Gospa prinese polno merico. @hondazok se prostovoljno žrtvuje, da bo v senci pazil na motorje. le pred kom? Midva pa se odpraviva na ogled. Lesena stezica, stopnice vodijo v hrib proti jamam. Še sreča, da nisva pozabila vode. A ko prispeva na vrh, je ves trud poplačan. Nekatere jame so ogromne. Sprednja "fasada" jam je žal zaradi naravnih pojavov uničena in ni vidnega vhoda. V prvem nadstropju so bile predvsem grobnice. Nekaj jam pa so identificirali tudi kot cerkve, kapele. Prebijava se skozi ozke prehode... Majhni artefakti, ki so jih našli v jamah, kažejo, da so bile izklesane in naseljene v bizantinskem obdobju. Ja nič, še dol je potrebno priti. Še pogled nazaj za spomin. Narava je precej spremenila prvotni pogled... Podamo se naprej proti dananjem cilju... Popoldan prispemo v Karaman. p.s. črv v gumi uspešno opravlja svojo nalogo! Ni še odfrčal, pa tudi tlak v pnevmatiki je konstanten... 17 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Julij 28 Avtor Popularna objava Objavljeno Julij 28 03.07.25 Karaman – Antalya 412 km Gremo še malo do morja? Zakaj pa ne! Odločitev je padla, da gremo do Antalye. Vmes malo zavijemo iz poti, da si ogledamo most Burgumna reki Koprocay, znan tudi kot most Oluk. Je eno redkih del, ki so se ohranila iz obdobja rimskega cesarstva. Tole je postala naša jutranja rutina... Vztrajno sledimo navigaciji. Ta nas zapelje direkt čez tržnico. Prodajalci so nam umikali dežnike in gajbice, da smo lahko šli mimo. Odsev v ogledalu... Ceste sem že omenil? Občasno si jih delimo z drobnico... Nič ne zadiši tako kot Barcaffe... Ceste, khmm. Nč ne bom pisal... Še eden od mnogih prelazov. Pokrajina se je zelo spremenila. Vse več je iglavcev... Nedaleč od naše predvidene poti je znamenit most zato se odločimo pogledat... Ozek kanjon raj za raftarje... "ko voli nek izvoli" mravljišče. Našel trenutek, da sem čisto sam... Tudi @SuNa Na mostu pa že novi turisti... Takole nekako... Nedaleč stran še en most, ta pa popolnoma zapuščen. Popoldan prispemo v Antaljo. Srečamo se z Tino in Vinkom. V sredini pa pozira pesniška duša iz Antalye. Youtube delno prevede njegovo "poved"... PS, @Kugelschreiber Imeli namen, pa smo si premislili... 14 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 21 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 21 Nismo se zgubili na poti, samo čas hitro beži i lepe dneve je potrebno izkoristit za kaj drugega kot tipkanje po tipkovnici... 04.07.25 Antalya – Fethiye 343 km Ker se počasi vračamo proti domu, smo preostalo pot razdelili na število dni, ki so nam še ostali. Nato smo naključno izbrali mesto, kjer bomo nocoj prenočili. Zapuščamo Antaljo Navigacija nas vodi bo bližnjici ob kanalu... Prometa na srečo še ni veliko... Arhitekti imajo bujno domišlijo... Obmorska mesta si sledijo ob naši poti... Ko pa zavijemo iz glavne sredozemske prometnice pa ob poti naletimo na Yörük Evi Gözleme Olympos. Prijetno okolje in domačini. Tu bi z veseljem prenočili, a žal smo šele začeli dan, zato se sem vrnemo kdaj drugič. Spet se spustimo proti morju... Muuurje!!! Se gremo namočit??? Kilometerska plaža , konca sploh ne vidimo... Na eni strani Evkaliptusi... Na drugi pa rastlinjaki... Sušenje nekaj rdečega. Paprika? Paradižnik? Kdo ve... Eno od odalnih mest... pa seveda še eno... Dokler spet ne zagrizemo v hribe... Nato pa ponovno proti morju. No tu pa mala plažica in vse nagužvano... Spet zapustimo glavno prometnico... Seveda se nam kar se okolice tiče obrestuje, le cesta ni za neko "pritiskanje"... Uffff, zastoj? Ozka soteska... strm spust do... znane plaže Kaputaş. Zato pa taka gužva. In že smo na današnjem cilju... Parkiramo motorje... Se namestimo v hotelu... in na potep po mestu. Tupično obmorsko mesto z dopustniškim vrvežem... Zadnji sončni žarki... 12 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 21 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 21 05.07.25 Fethiye - Kuşadası 333 km Vreme je še vedno na naši strani. Dežne kombinezone smo zakopali na dno naše prtljage že kak teden nazaj in upam, da tam tudi ostanejo. Jutranje temperature so že precej visoke, zato se podvizamo in se podamo na pot. Tudi današnji izbor rute je bil odličen. Vsega po malem, tudi vožnja s trajektom ni manjkala. Novo jutro, spet se obeta lep dan... Postanek ob semaforju izkoristiva za kratek klepet. Prvi postanek... Na "prelazu" pod katerim je tunel glavne ceste... Vozne pasove ločijo drevoredi oleandrov... V kraju Dalyan se vkrcamo na trajekt. Na vožnjo preko rokava rečice, s katero je jezero Köyceğiz povezano z morjem. Jezero Köyceğiz. Jezero nosi ime po mestu Köyceğiz, ki se nahaja na severnem bregu. prijetna borova senca... Kavica in čaj... Vonj po borovcih nas spremlja kar nekaj časa. Slikovit zaliv... v katerem se turizem šele prebuja... Kam pa sedaj? Neki ostanki, Google jih ne pozna... S5 v mestu... Lubenice brez posrednikov, direkt iz njive. Kam pa ju3??? 14 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 21 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 21 06.07.25 Kuşadası - Geyikli 415 km Še en lep dan se obeta in zato se ne obiramo preveč, temveč po zajtrku še pred vročino osedlamo Honde in se odpeljemo. Kilometrina se hitro nabira in proti koncu dneva parkiramo pred družinskim hotelom v mestu Geyikli. Naložen pripravljen za odhod... Na srečo še ni gužve... Pozor, tudi domače čunije imajo, ne samo divjih, kot smo jih vajeni iz prometnih znakov. Uradno smo na robu mesta. Še kako nam je potreben... Atatürk Maskı je velik betonski doprsni kip Mustafe Kemala Atatürka, ki se nahaja v okrožju Buca v Izmirju. Izmir, vse bližje smo velemestu, ki ga že na daleč naznanijo nebotičniki... sreišča se ognemo po obvoznicah... Vhodna vrata mesta Menemen.. Grozdje in bombaž sta značilna za ta del Turčije. pa kontejnerske "stene" tudi... vozimo se mimo večjih in manjših mest... V tem delu, okrog Izmirja je pred dnevi divjal močan požar. Ponovno srečamo popotnike. Tokrat iz Nemčije. Darilo Turškega letalskega združenja okrožju Burhanije v Balikesirju. Odprtje predorov Assos in Troy sta skrajšala čas potovanja s 50 minut na 5 minut. Tako, mopedi parkirani, mi pa do obale... vse prazno... dolge sence naznanjajo kraj dveva... še par minut in utonilo bo sonce... 11 1
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 21 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 21 07.07.25 Geyikli – Lapseki 95 km Nekako nočemo zapustiti Turčije, zato tudi današnja kilometrina ni omembe vredna. Slabih 100 kilometrov, delno po vaških cestah. Popoldan sprehod po mestu in čas, da porabim vse lire, ki so nam še ostale. To pa obvladamo in ni bilo težko! Ni se nam mudilo, zato za kazen pakiramo na soncu... Izognemo se glavni prometnicam zato krenemo po stranskih poteh mimo oljčnih nasadov. tu pa tam tudi kakšna veterna elektrarna... Postanek ob morju v mali ribiški vasici... Pozdrav soncu, sončnice... Prihod v mesto Çanakkale. Tu se zapeljemo do turistične znamenitosti, Trojanskega konja... @SuNa pravi da bi njeni hondi prišek prav kak takole močan konj... 1915 Çanakkale Köprüsü, skoraj tehnološki čudež zgrajen v rekordnem času. Most se nahaja južno od obalnih mest Lapseki in Gelibolu ter prečka Dardanele. Mesto lapseki, tu prenočino, zjutraj pa na trajekt... Senca pod cilindrom... bi se šli kopat? Trajekt Lapseki - Galipoli. Tegale bi pa kar domov nesla... Tule se ju3 vkrcamo... 12 3
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 22 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 22 08.07.25 Lapseki – Kavala 293 km Danes zapuščamo Turčijo. Občutki so mešani, saj to pomeni, da se dopust počasi izteka. Pa vendarle, še nekaj dni do doma, ker je ne bomo mahnili kar naravnost. Jutranji pogled iz balkona... Pakiranje in gasss... Vrcamo se na trajekt in... Honda trio, Azija adijo! Zaključili azijski del, sedaj PA ŠE KAM... Skozi Galipoli proti glavni prometnici proti zahodu... Zanimiva lesena hiša... Še bolj zanimiv slavolok... Na polotoku so nepregledna polja sončnic. Še eden, ki ima prostor za kakšno vrečo in pa seveda vseprisotni nadzor prometa. Postanek za zadnje tankanje po zmernejši ceni in kafe v senci. Tu nas še pretresejo in smo v Evropi... Ni bilo hudega, tudi nepredvidenih izdatkov ni bilo... Le kam drvijo s to železnino? @hondazok v elementu s svojo "staro mašino"... Se vidi kje je njin balkon... Tri v vrsto... Lokalec bo pospravil ostanke... Mi2 pa na cukrbombo... 9 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 22 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 22 (popravljeno) 09.07.25 Kavala – Ioannina 493 km Že več kot mesec je od naše vrnitve, pa nekako "ne najdem časa", da spravim te tri tedne vtisov pod streho. Dan je bil bolj tranzit proti zahodu do jadranske obale, zato le nekaj slik, ki so nastale med vožnjo... Rutina... Mimo Soluna... Tam se odločimo, da zavijemo na bolj lokalne ceste... Ni nam bilo zal... Brez prometa in lepi razgledi, še dobro, da se nam ne mudi... Lepe in prazne ceste... Tu pa tam srečamo kakšnega somišljenika... Tu so se vozili že pred stoletji... obnovljen, pa vendar zanimiv... Čreda krav je cesto vzela za svojo... Čebele, vedno marljive... glej, glej Angleža... pa le ni... Manj znana hribovita grčija. Občasno se približamo avtocesti, ampak je daleč pod nami... Tu pa tam kakšna zanimivost. Naša nastanitev... Pirček... potem pa z vlakom v mesto... Popravljeno Avgust 22. Popravil MiNa 10 1
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 22 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 22 10.07.25 Ioannina – Shkodër 557 km Za nami je Grčija, skoraj pa smo že prevozili tudi celotno Albanijo. Dan zaključimo v prijetnem družinskem hotelu nedaleč stran od črnogorske meje. Obeta se vroč dan, zato se zjutra podvizamo... Iz Ioanine po zaviti cesti 6 proti Igoumenitsi... Ena od zadnjih grških vasic... Privoščimo si kavico in rogljičke... Morje na levi... Meja. Postopki hitri, brez gužve... Brez besed Nasmeh do ušes Moderni albanski pastirji selijo čredo iz enega na drug pašnik... Butrint... Tokrat s prevozom preko ožine ne bo nič. Menjajo vlečno vrv... Obrnemo in po obvozu... Cesta lepa in prazna... ... Jezero Bufi... Prehiti, če si upaš... Ovce znajo! Llogara, odkar je spodaj tunel, skoraj prazna cesta... Obvezen postanek... še ena slika za spomin... Vlore iz obvoznice... Današno vožnjo zaključimo malo izven Skadra. Ju3 naprej... 13 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 22 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 22 11.07.25 Shkodër – Plužine 369 km Današnja vožnja je bila prava poslastica. Cesta SH20 nato Buče, Kolašin, Mojkovac, Plevlja, Žabljak, Plužine. Cesta na odseku Mojkovac - Đurđeviča Tara je že neka časa zaradi plazu zaprta. Čudoviti razgledi, ovinki, ki kličejo po užitku, in zanimiva narava ob poti. Sonce nas že preganja... MNE prihajamo... Zadnji ostanki nekih drugih časov, z novim namenom... Prvi ovinki... SH20... Ta odsek ceste bi bil greh preskočiti. Še malo, pa bomo na meji... Vse po starem... Eden od "organov" pobere papirje drugi jih pa "prepisuje", se kar vleče čeprav si na meji edini... Končno so skopali tunel. Precej skrajšana pot med Andrijevico in Kolašinom. Most je pravi magnet za turiste... Tu pa so že prišle v poštev vetrovke... Ni več prave vročine... Tudi prometa je kar precej... Pridružil se nama je eden od "pastirjev". Pogled na Plužine, naš današnji cilj. Vedno zanimiva P14 Križišče v tunelu... Jezero na Pivi... in pogled na smaragdno barvo reke Pive. Pred našim apartmajem... S5 tri v vrsto... Zadnji sončni žarki... ... 16 2
Popularna objava MiNa Objavljeno Avgust 23 Avtor Popularna objava Objavljeno Avgust 23 12.07.25 Plužine – Bihač 516 km Čeprav bi lahko brez večjih težav že danes prispeli do doma, smo se odločili, da si privoščimo še en dan na poti – doma nas namreč ne čaka nič novega, tukaj pa se še vedno skriva marsikaj zanimivega. Rezervacijo prenočišča smo uredili v Bihaću, nato pa smo se v hladnem jutru podali na pot. Skozi dan so temperature hitro rasle, a nas je spremljala raznolika in slikovita pokrajina, ki je naredila vožnjo prijetno in lahkotno. Jutro, se pozna kako ozek je kanjon Pive... Temperatura vse nekaj drugega, kot smo bili vajeni do sedaj na poti... Cesta ob reki Pivi... Tjentište... Spomenik žal propada... Gacko. Ohladitev nekje na poti... Borovi gozdovi in prazna cesta... Znana utrdba Blagaj. Miši... Na poti se videz pokrajine nenehno menja, Vozimo turistično in opazujemo pokrajino... Proleterka na prelazu Oštrelj. Današnja namestitev... Tri v vrsto pol pa v "grad"... 10 1
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se