Kmet2 Objavljeno Januar 22, 2015 Opozori Objavljeno Januar 22, 2015 ja kaj ... z lepilom si brke nalepš pod nosom in mau več lepila daš ... sj nisi zanalašč a res misliš da mam taprave brke in brado :krneki: Če ti iskreno povem sploh ne vem če si ti ti :glare:
builder Objavljeno Januar 22, 2015 Opozori Objavljeno Januar 22, 2015 (popravljeno) da jim nisem pokazal, me neb dobil :grim https://www.facebook.com/video.php?v=853302778074564&set=vb.185257841545731&type=2&theater Popravljeno Januar 22, 2015. Popravil builder Mavti, Kmet2 in idriz 3
Borutt Objavljeno Januar 23, 2015 Opozori Objavljeno Januar 23, 2015 Ker je bilo kar nekaj komentarjev glede postopka ameriškega policista, vam bom prilimal samo neke stvari iz naše zakonodaje. Saj vem, da že vse veste, ampak bo mogoče komu zanimivo in poučno. 1. Policijska naloga je naloga, predpisana s tem ali drugim zakonom in se opravlja z uporabo policijskih pooblastil ali z drugimi uradnimi dejanji. 2. Policijsko pooblastilo je z zakonom določen ukrep, ki policistom omogoča opravljanje policijskih nalog in s katerim se praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice. 10. Upiranje je vsako nezakonito ravnanje, s katerim oseba policistu otežuje ali onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge. 11. Pasivno upiranje je upiranje osebe, ki ne upošteva policistovega zakonitega ukaza ali s svojim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge, tako da se usede, uleže, obrne vstran ali drugače podobno ravna. 12. Aktivno upiranje je upiranje z orožjem, nevarnim orodjem, drugim predmetom ali snovjo, živaljo ali s telesno silo, pri čemer oseba, ki se upira, policistu namerava preprečiti izvedbo zakonite policijske naloge. Za aktivno upiranje se štejejo tudi pozivanje k upiranju, beg osebe in ogrožanje. Ogrožanje pomeni, da oseba s svojim položajem, kretnjami ali ravnanjem kaže, da bo napadla policista ali drugo osebo ali objekt, ki ga policist varuje. 13. Napad je vsaka nezakonita neposredna aktivnost osebe s telesno silo, z živaljo, orožjem, orodjem ali drugim predmetom ali snovjo, s katero namerava policista ali drugo osebo poškodovati ali ji vzeti življenje ali ogroziti varnost objekta, ki ga policist varuje. 14. Nevaren predmet je predmet, ki je primeren za napad ali samopoškodbo ali se z njim lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja. (1) Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so: – varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, – preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, – vzdrževanje javnega reda, – nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, – nadzor državne meje, – naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev, – varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, – naloge ob naravnih in drugih nesrečah, – druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom. (2) Policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja preventivno dejavnost. (1) Policist opravlja policijsko nalogo ali uporablja policijska pooblastila po: – uradni dolžnosti, – odredbi policijskega vodje, – nalogu sodišča, državnega tožilca ali drugega organa, ki ga za to pooblašča poseben zakon. (2) Odredba policistu in nalog za izvedbo policijske naloge morata temeljiti na zakonu in morata biti razumljiva in določna. (3) Policist mora odkloniti izvedbo odredbe ali naloga, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo ravnanje. O odklonitvi policist takoj obvesti notranjo organizacijsko enoto policije, pristojno za notranjo varnost, ali drug pristojen državni organ. Policista, ki odkloni izvedbo takšne odredbe ali naloga, se ne sme na kakršen koli način kaznovati. (1) Policijski postopek je vsako dejanje policistov zaradi opravljanja policijskih nalog. (2) Fizična oseba, pravna oseba ali državni organ v policijskem postopku ali oseba, ki je navzoča na kraju policijskega postopka, mora ravnati po odredbah, ukazih, navodilih ali zahtevah policistov, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo policijskega postopka. 1) Pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine. (2) Še posebej obzirno morajo policisti ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini. (3) Policisti ne smejo nikoli povzročati, spodbujati ali dopuščati mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. (4) Policisti morajo izvajati policijska pooblastila tako, da ne ogrožajo življenja oseb, ki niso v policijskem postopku, niti jim ne smejo nalagati nepotrebnih obveznosti. Pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti vsakomur zagotoviti enako varstvo njegovih pravic. Nikogar ne smejo diskriminirati na podlagi narodnosti, rase, barve kože, spola, jezika, vere, spolne usmerjenosti, političnega ali drugega prepričanja, premoženjskega stanja, rojstva, genetske dediščine, izobrazbe, družbenega položaja, invalidnosti ali katere koli druge osebne okoliščine. Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti policijska pooblastila na podlagi in v obsegu, ki ga določa zakon, ter na način, določen z zakonom ali podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi in v skladu z zakonom. (1) Ko je za uspešno izvedbo policijske naloge mogoče uporabiti različna policijska pooblastila, morajo policisti uporabiti tista, s katerimi lahko opravijo policijsko nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami. (2) Hujše policijsko pooblastilo smejo policisti uporabiti le, če je bila uporaba milejših policijskih pooblastil neuspešna ali če ta zaradi okoliščin in zagotavljanja varnosti življenja, osebne varnosti ali varnosti premoženja ne bi bila mogoča. (3) Policisti morajo prenehati uporabljati policijsko pooblastilo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so ga uporabili. Za jezikovno sporazumevanje pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti upoštevati predpise o slovenščini kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov na območju občin, v katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Pri ustnem sporazumevanju z osebami, ki ne znajo slovenščine, policisti lahko uporabljajo tudi drug jezik, ki ga oseba razume, sicer pa tolmača. Gluhi osebi pripada pravica do tolmača skladno z zakonom, ki ureja uporabo slovenskega znakovnega jezika. Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje, strelivo ter druga prisilna sredstva skladno s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister. (1) Policisti morajo tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje. (2) V drugih primerih smejo policisti zunaj delovnega časa opravljati policijske naloge, če v uniformi neposredno zaznajo kršitev predpisov in če je glede na okoliščine treba ukrepati takoj. (3) Policisti ne smejo opravljati policijskih nalog v primerih iz prejšnjega odstavka, če so sami udeleženi v takem dogodku. (4) O opravljanju policijskih nalog zunaj delovnega časa morajo policisti takoj seznaniti vodjo policijske enote, v katero so razporejeni. Policisti morajo upoštevati posebnosti postopka in načelo izvzetosti (imuniteta) določenih oseb, objektov, prevoznih sredstev in stvari pri izvajanju policijskih nalog. (1) Osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto v Republiki Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, policisti ne smejo privesti, pridržati ali ji omejiti gibanje od trenutka, ko izvejo, da uživa imuniteto, morajo pa zbrati in zavarovati dokaze, da je oseba kršila predpise Republike Slovenije. O ugotovljeni kršitvi osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto, policija pisno obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Osebi, ki uživa diplomatsko imuniteto, je za kršitev mogoče izreči tiste sankcije, ki so v skladu z zakonom in niso obsežene z imuniteto. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo policisti preprečiti dejanje, s katerim oseba z diplomatsko imuniteto povzroča veliko nevarnost. (3) Osebo, ki uživa konzularno imuniteto v Republiki Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, smejo policisti privesti, pridržati ali ji omejiti gibanje le na podlagi pisnega naloga sodišča, ob sumu storitve kaznivega dejanja ali prekrška pa smejo zoper njo izvesti vsa zakonska policijska pooblastila in druga uradna dejanja, razen privedbe, pridržanja ali omejitve gibanja. Prejšnji stavek se ne uporablja za častne konzularne funkcionarje. (4) Policisti ne smejo vstopiti v prostore diplomatske misije in konzulata, razen konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, niti ne smejo vstopiti v zasebno stanovanje tujega diplomatskega predstavnika ali pregledati ali preiskati vozila, ki ga ta uporablja. (5) Izjemoma smejo policisti vstopiti v prostore diplomatske misije, če to zahteva ali s tem soglaša šef misije, ali v prostore konzulata, če to zahteva ali s tem soglaša šef konzulata, oseba, ki jo on določi, ali šef diplomatske misije države imenovanja. V takem primeru smejo policisti zahtevati, da jim tisti, ki je zahteval vstop, to pisno potrdi. V zasebno stanovanje tujega diplomatskega predstavnika smejo policisti vstopiti na zahtevo ali ob soglasju šefa misije, konzulata ali osebe, ki jo določita. V navedenih primerih mora biti prisoten predstavnik misije ali konzulata. (6) Ne glede na določbi četrtega in petega odstavka tega člena smejo policisti ob požaru ali drugih nesrečah, ki zahtevajo hitre varnostne ukrepe, vstopiti v prostore konzulata. V takem primeru, če je le mogoče, policisti predhodno obvestijo konzulat, v teh prostorih pa se zadržijo le nujno potreben čas. (7) Arhiva, dokumentov in uradnih dopisov diplomatskih misij in konzulatov ter po predpisih označene diplomatske in konzularne pošte ni dovoljeno odpirati, pregledovati, zadrževati ali zaseči. Navedena določba velja za arhive, dokumente in uradne dopise konzulatov, ki jih vodijo častni konzuli le, če so ti ločeni od drugih dokumentov častnega konzularnega funkcionarja ali drugih oseb. (8) Če policisti zavrnejo konzularno pošiljko, o tem napišejo poročilo, v katerem utemeljijo razloge in potek postopka. (9) Določbe prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena veljajo tudi za mednarodne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji in njihovo osebje, ki uživa imuniteto v obsegu, ki ga določajo mednarodne pogodbe. (10) Policisti izvajajo policijska pooblastila zoper osebe, ki uživajo diplomatsko ali konzularno imuniteto, v skladu z mednarodnim pravom in na način, ki ustreza mednarodnim običajem. (1) Če je storilec kaznivega dejanja ali prekrška oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto (poslanec, sodnik, sodnik ustavnega sodišča, varuh človekovih pravic, državni tožilec in državni svetnik) in se nanjo sklicuje, morajo policisti storiti vse potrebno, da se zberejo potrebni podatki in zavarujejo dokazi. Pri tem smejo policisti uporabiti vsa policijska pooblastila. (2) Če je privedena oseba, ki uživa imuniteto iz prejšnjega odstavka in se nanjo sklicuje, zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, morajo policisti o privedbi takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca. (1) Policijska pooblastila izvajajo policisti tudi zoper vojaške osebe, če to z drugim zakonom ni drugače določeno. O privedbi ali pridržanju vojaške osebe morajo takoj obvestiti vojaško policijo. (2) Policisti smejo vojaško osebo, ki bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog, povabiti v uradne prostore policije preko njenega poveljstva ali neposrednega predstojnika. (3) Če policisti opravljajo policijske naloge v objektu ali okolišu objekta, ki je posebnega pomena za obrambo, ali na območju tabora, povabijo pristojno vojaško osebo, naj bo pri tem navzoča. (1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti: – zbirati obvestila, – vabiti, – opozarjati, – ukazovati, – ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek, – iskati osebe, – izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo, – izvajati prepoznavo oseb po fotografijah, – izdelovati fotorobote, – izvajati poligrafski postopek, – postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami, – uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva, – opravljati varnostne preglede, – opravljati preglede oseb, – vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore, – zasegati predmete, – opravljati protiteroristične preglede, – začasno omejevati gibanje oseb, – privesti osebe, – prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju, – prepovedati udeležbo na športnih prireditvah, – prekiniti potovanje, – pridržati osebe, – uporabljati prisilna sredstva, – varnostno preverjati osebe, – izvajati akreditacijski postopek, – izvajati policijska pooblastila na vodah, – zbirati in obdelovati podatke in – izvajati druga policijska pooblastila, določena v zakonih. (2) Način izvajanja policijskih pooblastil iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister po pridobitvi predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic. Policisti smejo uporabiti prisilna sredstva za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil ne morejo uspešno opraviti policijske naloge. (1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti naslednja prisilna sredstva: – sredstva za vklepanje in vezanje, – telesno silo, – plinski razpršilec, – palico, – službenega psa, – sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, – konjenico, – posebna motorna vozila, – vodni curek, – plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo, – strelno orožje. (2) Za uporabo prisilnih sredstev gre le takrat, ko policisti pri opravljanju policijskih nalog uporabijo katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe. (1) Za opravljanje policijskih nalog smejo policisti na predpisan način uporabljati samo s tem zakonom določena prisilna sredstva. Prisilna sredstva, ki jih smejo uporabljati policisti, morajo biti tipizirana. (2) Za vklepanje in vezanje oseb, prisilno ustavljanje prevoznih sredstev ali če je neposredno ogroženo življenje policista ali drugih oseb, smejo policisti izjemoma uporabiti tudi druga priročna sredstva in načine. To smejo storiti, ko nimajo druge možnosti, če so ta priročna sredstva in načini z vidika pričakovanih posledic uporabe primerljivi in ustrezni. (3) Tipizacijo prisilnih sredstev iz prvega odstavka tega člena z internim aktom določi minister. Pred uporabo prisilnih sredstev policisti ukažejo osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozorijo, da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvedbo policijske naloge ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo. (1) Zoper delo policista se lahko uvede postopek pritožbe (v nadaljnjem besedilu: pritožbeni postopek). (2) Za celovito spremljanje in nadzor nad reševanjem pritožb je pristojno ministrstvo. (3) Pritožbe na senatih obravnavajo javni uslužbenci, zaposleni v notranji organizacijski enoti ministrstva, pristojni za reševanje pritožb. (4) Za obravnavo pritožb v pomiritvenem postopku in opravljanje posameznih drugih nalog v pritožbenem postopku je pristojna policija. (1) V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. (2) Predmet pritožbenega postopka ne morejo biti: – ugovori ali zahteve za sodno varstvo v prekrškovnem postopku; – različna pisanja ali pobude, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena, zlasti kadar se nanašajo na nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije ali pomenijo pritožbo zoper postopke ali dejanja policistov, ki niso bila storjena med opravljanjem policijskih nalog. (3) V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. (4) V pritožbenem postopku se ne ugotavlja, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila ali ni storila kaznivega dejanja ali prekrška. S pritožbenim postopkom se pritožnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo dejanje ali prekršek. (5) V pritožbenem postopku se ne ugotavlja disciplinske, odškodninske, prekrškovne ali kazenske odgovornosti policista. (6) Če se v pritožbenem postopku ugotovijo kršitve policista, ki so predmet drugih postopkov, se z ugotovitvami seznani vodjo policijske enote, v katero je policist razporejen, ki ukrepa v skladu s pristojnostmi. (7) Način in postopek obravnavanja pritožb podrobneje predpiše minister. (1) Stroški, ki nastanejo med pritožbenim postopkom, so stroški proračuna. (2) Pravico do povrnitve stroškov udeležbe na seji senata imajo predstavniki javnosti in strokovnjaki, ki niso zaposleni v policiji ali na ministrstvu. (3) Višino, vrste in način povrnitve stroškov udeležbe na seji senata predpiše minister. builder 1
Dadi Objavljeno Januar 23, 2015 Opozori Objavljeno Januar 23, 2015 Tiger lepilo je bilo boljše. bilo dokler se ni pojavil teokol !!!
tomash Objavljeno Januar 23, 2015 Opozori Objavljeno Januar 23, 2015 pred več desetletji je Riblja čorba imela pesem Pravila. Refren nam je že takrat povedal vso zgodbo. Dadi in malakai 2
Kmet2 Objavljeno Januar 25, 2015 Opozori Objavljeno Januar 25, 2015 Ker je bilo kar nekaj komentarjev glede postopka ameriškega policista, vam bom prilimal samo neke stvari iz naše zakonodaje. Saj vem, da že vse veste, ampak bo mogoče komu zanimivo in poučno. 1. Policijska naloga je naloga, predpisana s tem ali drugim zakonom in se opravlja z uporabo policijskih pooblastil ali z drugimi uradnimi dejanji. 2. Policijsko pooblastilo je z zakonom določen ukrep, ki policistom omogoča opravljanje policijskih nalog in s katerim se praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice. 10. Upiranje je vsako nezakonito ravnanje, s katerim oseba policistu otežuje ali onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge. 11. Pasivno upiranje je upiranje osebe, ki ne upošteva policistovega zakonitega ukaza ali s svojim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča izvedbo zakonite policijske naloge, tako da se usede, uleže, obrne vstran ali drugače podobno ravna. 12. Aktivno upiranje je upiranje z orožjem, nevarnim orodjem, drugim predmetom ali snovjo, živaljo ali s telesno silo, pri čemer oseba, ki se upira, policistu namerava preprečiti izvedbo zakonite policijske naloge. Za aktivno upiranje se štejejo tudi pozivanje k upiranju, beg osebe in ogrožanje. Ogrožanje pomeni, da oseba s svojim položajem, kretnjami ali ravnanjem kaže, da bo napadla policista ali drugo osebo ali objekt, ki ga policist varuje. 13. Napad je vsaka nezakonita neposredna aktivnost osebe s telesno silo, z živaljo, orožjem, orodjem ali drugim predmetom ali snovjo, s katero namerava policista ali drugo osebo poškodovati ali ji vzeti življenje ali ogroziti varnost objekta, ki ga policist varuje. 14. Nevaren predmet je predmet, ki je primeren za napad ali samopoškodbo ali se z njim lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja. (1) Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so: – varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, – preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov, – vzdrževanje javnega reda, – nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, – nadzor državne meje, – naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev, – varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, – naloge ob naravnih in drugih nesrečah, – druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom. (2) Policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja preventivno dejavnost. (1) Policist opravlja policijsko nalogo ali uporablja policijska pooblastila po: – uradni dolžnosti, – odredbi policijskega vodje, – nalogu sodišča, državnega tožilca ali drugega organa, ki ga za to pooblašča poseben zakon. (2) Odredba policistu in nalog za izvedbo policijske naloge morata temeljiti na zakonu in morata biti razumljiva in določna. (3) Policist mora odkloniti izvedbo odredbe ali naloga, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo ravnanje. O odklonitvi policist takoj obvesti notranjo organizacijsko enoto policije, pristojno za notranjo varnost, ali drug pristojen državni organ. Policista, ki odkloni izvedbo takšne odredbe ali naloga, se ne sme na kakršen koli način kaznovati. (1) Policijski postopek je vsako dejanje policistov zaradi opravljanja policijskih nalog. (2) Fizična oseba, pravna oseba ali državni organ v policijskem postopku ali oseba, ki je navzoča na kraju policijskega postopka, mora ravnati po odredbah, ukazih, navodilih ali zahtevah policistov, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo policijskega postopka. 1) Pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine. (2) Še posebej obzirno morajo policisti ravnati z žrtvami in osebami, ki potrebujejo dodatno pozornost, pomoč in skrb, kot so otroci, mladoletniki, starejši, invalidne osebe, nosečnice in žrtve nasilja v družini. (3) Policisti ne smejo nikoli povzročati, spodbujati ali dopuščati mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. (4) Policisti morajo izvajati policijska pooblastila tako, da ne ogrožajo življenja oseb, ki niso v policijskem postopku, niti jim ne smejo nalagati nepotrebnih obveznosti. Pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti vsakomur zagotoviti enako varstvo njegovih pravic. Nikogar ne smejo diskriminirati na podlagi narodnosti, rase, barve kože, spola, jezika, vere, spolne usmerjenosti, političnega ali drugega prepričanja, premoženjskega stanja, rojstva, genetske dediščine, izobrazbe, družbenega položaja, invalidnosti ali katere koli druge osebne okoliščine. Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti policijska pooblastila na podlagi in v obsegu, ki ga določa zakon, ter na način, določen z zakonom ali podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi in v skladu z zakonom. (1) Ko je za uspešno izvedbo policijske naloge mogoče uporabiti različna policijska pooblastila, morajo policisti uporabiti tista, s katerimi lahko opravijo policijsko nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami. (2) Hujše policijsko pooblastilo smejo policisti uporabiti le, če je bila uporaba milejših policijskih pooblastil neuspešna ali če ta zaradi okoliščin in zagotavljanja varnosti življenja, osebne varnosti ali varnosti premoženja ne bi bila mogoča. (3) Policisti morajo prenehati uporabljati policijsko pooblastilo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so ga uporabili. Za jezikovno sporazumevanje pri opravljanju policijskih nalog morajo policisti upoštevati predpise o slovenščini kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov na območju občin, v katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Pri ustnem sporazumevanju z osebami, ki ne znajo slovenščine, policisti lahko uporabljajo tudi drug jezik, ki ga oseba razume, sicer pa tolmača. Gluhi osebi pripada pravica do tolmača skladno z zakonom, ki ureja uporabo slovenskega znakovnega jezika. Policisti imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje, strelivo ter druga prisilna sredstva skladno s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister. (1) Policisti morajo tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje. (2) V drugih primerih smejo policisti zunaj delovnega časa opravljati policijske naloge, če v uniformi neposredno zaznajo kršitev predpisov in če je glede na okoliščine treba ukrepati takoj. (3) Policisti ne smejo opravljati policijskih nalog v primerih iz prejšnjega odstavka, če so sami udeleženi v takem dogodku. (4) O opravljanju policijskih nalog zunaj delovnega časa morajo policisti takoj seznaniti vodjo policijske enote, v katero so razporejeni. Policisti morajo upoštevati posebnosti postopka in načelo izvzetosti (imuniteta) določenih oseb, objektov, prevoznih sredstev in stvari pri izvajanju policijskih nalog. (1) Osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto v Republiki Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, policisti ne smejo privesti, pridržati ali ji omejiti gibanje od trenutka, ko izvejo, da uživa imuniteto, morajo pa zbrati in zavarovati dokaze, da je oseba kršila predpise Republike Slovenije. O ugotovljeni kršitvi osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto, policija pisno obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Osebi, ki uživa diplomatsko imuniteto, je za kršitev mogoče izreči tiste sankcije, ki so v skladu z zakonom in niso obsežene z imuniteto. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo policisti preprečiti dejanje, s katerim oseba z diplomatsko imuniteto povzroča veliko nevarnost. (3) Osebo, ki uživa konzularno imuniteto v Republiki Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, smejo policisti privesti, pridržati ali ji omejiti gibanje le na podlagi pisnega naloga sodišča, ob sumu storitve kaznivega dejanja ali prekrška pa smejo zoper njo izvesti vsa zakonska policijska pooblastila in druga uradna dejanja, razen privedbe, pridržanja ali omejitve gibanja. Prejšnji stavek se ne uporablja za častne konzularne funkcionarje. (4) Policisti ne smejo vstopiti v prostore diplomatske misije in konzulata, razen konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, niti ne smejo vstopiti v zasebno stanovanje tujega diplomatskega predstavnika ali pregledati ali preiskati vozila, ki ga ta uporablja. (5) Izjemoma smejo policisti vstopiti v prostore diplomatske misije, če to zahteva ali s tem soglaša šef misije, ali v prostore konzulata, če to zahteva ali s tem soglaša šef konzulata, oseba, ki jo on določi, ali šef diplomatske misije države imenovanja. V takem primeru smejo policisti zahtevati, da jim tisti, ki je zahteval vstop, to pisno potrdi. V zasebno stanovanje tujega diplomatskega predstavnika smejo policisti vstopiti na zahtevo ali ob soglasju šefa misije, konzulata ali osebe, ki jo določita. V navedenih primerih mora biti prisoten predstavnik misije ali konzulata. (6) Ne glede na določbi četrtega in petega odstavka tega člena smejo policisti ob požaru ali drugih nesrečah, ki zahtevajo hitre varnostne ukrepe, vstopiti v prostore konzulata. V takem primeru, če je le mogoče, policisti predhodno obvestijo konzulat, v teh prostorih pa se zadržijo le nujno potreben čas. (7) Arhiva, dokumentov in uradnih dopisov diplomatskih misij in konzulatov ter po predpisih označene diplomatske in konzularne pošte ni dovoljeno odpirati, pregledovati, zadrževati ali zaseči. Navedena določba velja za arhive, dokumente in uradne dopise konzulatov, ki jih vodijo častni konzuli le, če so ti ločeni od drugih dokumentov častnega konzularnega funkcionarja ali drugih oseb. (8) Če policisti zavrnejo konzularno pošiljko, o tem napišejo poročilo, v katerem utemeljijo razloge in potek postopka. (9) Določbe prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena veljajo tudi za mednarodne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji in njihovo osebje, ki uživa imuniteto v obsegu, ki ga določajo mednarodne pogodbe. (10) Policisti izvajajo policijska pooblastila zoper osebe, ki uživajo diplomatsko ali konzularno imuniteto, v skladu z mednarodnim pravom in na način, ki ustreza mednarodnim običajem. (1) Če je storilec kaznivega dejanja ali prekrška oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto (poslanec, sodnik, sodnik ustavnega sodišča, varuh človekovih pravic, državni tožilec in državni svetnik) in se nanjo sklicuje, morajo policisti storiti vse potrebno, da se zberejo potrebni podatki in zavarujejo dokazi. Pri tem smejo policisti uporabiti vsa policijska pooblastila. (2) Če je privedena oseba, ki uživa imuniteto iz prejšnjega odstavka in se nanjo sklicuje, zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, morajo policisti o privedbi takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca. (1) Policijska pooblastila izvajajo policisti tudi zoper vojaške osebe, če to z drugim zakonom ni drugače določeno. O privedbi ali pridržanju vojaške osebe morajo takoj obvestiti vojaško policijo. (2) Policisti smejo vojaško osebo, ki bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog, povabiti v uradne prostore policije preko njenega poveljstva ali neposrednega predstojnika. (3) Če policisti opravljajo policijske naloge v objektu ali okolišu objekta, ki je posebnega pomena za obrambo, ali na območju tabora, povabijo pristojno vojaško osebo, naj bo pri tem navzoča. (1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti: – zbirati obvestila, – vabiti, – opozarjati, – ukazovati, – ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek, – iskati osebe, – izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo, – izvajati prepoznavo oseb po fotografijah, – izdelovati fotorobote, – izvajati poligrafski postopek, – postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami, – uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva, – opravljati varnostne preglede, – opravljati preglede oseb, – vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore, – zasegati predmete, – opravljati protiteroristične preglede, – začasno omejevati gibanje oseb, – privesti osebe, – prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju, – prepovedati udeležbo na športnih prireditvah, – prekiniti potovanje, – pridržati osebe, – uporabljati prisilna sredstva, – varnostno preverjati osebe, – izvajati akreditacijski postopek, – izvajati policijska pooblastila na vodah, – zbirati in obdelovati podatke in – izvajati druga policijska pooblastila, določena v zakonih. (2) Način izvajanja policijskih pooblastil iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister po pridobitvi predhodnega mnenja Varuha človekovih pravic. Policisti smejo uporabiti prisilna sredstva za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti, če z opozorilom, ukazom ali izvedbo drugih pooblastil ne morejo uspešno opraviti policijske naloge. (1) Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti uporabiti naslednja prisilna sredstva: – sredstva za vklepanje in vezanje, – telesno silo, – plinski razpršilec, – palico, – službenega psa, – sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, – konjenico, – posebna motorna vozila, – vodni curek, – plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo, – strelno orožje. (2) Za uporabo prisilnih sredstev gre le takrat, ko policisti pri opravljanju policijskih nalog uporabijo katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe. (1) Za opravljanje policijskih nalog smejo policisti na predpisan način uporabljati samo s tem zakonom določena prisilna sredstva. Prisilna sredstva, ki jih smejo uporabljati policisti, morajo biti tipizirana. (2) Za vklepanje in vezanje oseb, prisilno ustavljanje prevoznih sredstev ali če je neposredno ogroženo življenje policista ali drugih oseb, smejo policisti izjemoma uporabiti tudi druga priročna sredstva in načine. To smejo storiti, ko nimajo druge možnosti, če so ta priročna sredstva in načini z vidika pričakovanih posledic uporabe primerljivi in ustrezni. (3) Tipizacijo prisilnih sredstev iz prvega odstavka tega člena z internim aktom določi minister. Pred uporabo prisilnih sredstev policisti ukažejo osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozorijo, da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvedbo policijske naloge ali če okoliščine opozorila ne dopuščajo. (1) Zoper delo policista se lahko uvede postopek pritožbe (v nadaljnjem besedilu: pritožbeni postopek). (2) Za celovito spremljanje in nadzor nad reševanjem pritožb je pristojno ministrstvo. (3) Pritožbe na senatih obravnavajo javni uslužbenci, zaposleni v notranji organizacijski enoti ministrstva, pristojni za reševanje pritožb. (4) Za obravnavo pritožb v pomiritvenem postopku in opravljanje posameznih drugih nalog v pritožbenem postopku je pristojna policija. (1) V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. (2) Predmet pritožbenega postopka ne morejo biti: – ugovori ali zahteve za sodno varstvo v prekrškovnem postopku; – različna pisanja ali pobude, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena, zlasti kadar se nanašajo na nestrinjanje s predpisanimi metodami in načinom dela policije ali pomenijo pritožbo zoper postopke ali dejanja policistov, ki niso bila storjena med opravljanjem policijskih nalog. (3) V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil. (4) V pritožbenem postopku se ne ugotavlja, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila ali ni storila kaznivega dejanja ali prekrška. S pritožbenim postopkom se pritožnik ne more izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo dejanje ali prekršek. (5) V pritožbenem postopku se ne ugotavlja disciplinske, odškodninske, prekrškovne ali kazenske odgovornosti policista. (6) Če se v pritožbenem postopku ugotovijo kršitve policista, ki so predmet drugih postopkov, se z ugotovitvami seznani vodjo policijske enote, v katero je policist razporejen, ki ukrepa v skladu s pristojnostmi. (7) Način in postopek obravnavanja pritožb podrobneje predpiše minister. (1) Stroški, ki nastanejo med pritožbenim postopkom, so stroški proračuna. (2) Pravico do povrnitve stroškov udeležbe na seji senata imajo predstavniki javnosti in strokovnjaki, ki niso zaposleni v policiji ali na ministrstvu. (3) Višino, vrste in način povrnitve stroškov udeležbe na seji senata predpiše minister. Si na šihtu a ..... :lol: bajkr88, trebor in skalar36 3
Efendi Objavljeno Januar 25, 2015 Opozori Objavljeno Januar 25, 2015 V Italiji imajo na avtocestah med 1 in 4h ponoči brezplačno kavo. So ugotovili, da tistih 10 centov, kolikor jih stane kava prepreči mnogo nesreč zaradi zaspanosti.[/quote Od kdaj pa to in kje? Veliko prevozil po italijanskih avtocestah ampak kave nisem nikoli dobil gratis! Bostjan L 1
builder Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 zgodi se tudi najboljšim https://www.facebook.com/video.php?v=899634413412447 Kmet2 in Bostjan L 2
TakeALookAround Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 A ni smesn, da ti tak pol kazn napise za enako situacijo? Pa se kaksno modrost stisne....ces, zakon je tak. builder in TOMCAT 2
Kmet2 Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 zgodi se tudi najboljšim https://www.facebook.com/video.php?v=899634413412447 Zdej mu bi stisnu kazen za neprilagojeno hitrost Bostjan L, Maximus in builder 3
builder Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 A ni smesn, da ti tak pol kazn napise za enako situacijo? Pa se kaksno modrost stisne....ces, zakon je tak. tak tudi dobi kazen , kot vsi ostali, baje Maximus, Kmet2 in TOMCAT 3
bajkr88 Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 baje... bo že tk zmučkal da bo položnca nična nč bat builder, Maximus, Kmet2 in 1 other 4
TakeALookAround Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 To je samo za rajo.....kao oni tut placajo ja....tko k na mestni obcini zihr placujejo parkinge ja.... Maximus 1
Borutt Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 Bla bla bla, ... Ne pozabite, da je lani nekdo iz policijske uprave Koper razbil službeni avtomobil. To je bilo takrat, ko se je naša najljubša soseda pridružila evro maniji. Ta nekdo na vse gleda "zviška" (zaradi položaja) in je naslednji dan nenadoma odšel na bolovanje . Ampak Udba vse zve in tudi to pometanje pod preprogo smo takoj izvohali . Ste pa tako ali tako že vse izvedeli iz medijev. Menda se s tem primerom sedaj ukvarjajo ustrezne službe. Najbolj je pri tem primeru zanimivo to, da so gospoda mislili, da so v času maršala, kjer je bila takšna živina zaščitena in privilegirana. Pa so se malo zaj... :naughty: Se je pa nekdo "javil" za voznika razbitega avta O:-) , ko so po nekaj mesecih prijavili škodo . To bolj sodi v rubriko Saj ni res, pa je . Maximus, Kmet2 in builder 3
Maximus Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 Zdej mu bi stisnu kazen za neprilagojeno hitrost Kolega (policaj) pravi: Mesarji imajo meso zastonj, mi pa prekrške... Nikii in notranc 2
Borutt Objavljeno Januar 29, 2015 Opozori Objavljeno Januar 29, 2015 Kolega (policaj) pravi: Mesarji imajo meso zastonj, mi pa prekrške... Jaz pa pravim, da nisem še videl peka kruh kupiti. Maximus in stenc55 2
nazo13 Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 Jaz pa pravim, da nisem še videl peka kruh kupiti. To je res. Zato tudi noben policaj ne bo sebi napisal položnice. Samo glede na krizne čase, je tudi vedno manj pekov, ki bi podarili kruh drugemu peku in vse manj policajev, ki bi pogledali skozi prste drugim policajem. TakeALookAround 1
bajkr88 Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 Jaz pa pravim, da nisem še videl peka kruh kupiti. To si isto napisal kot da bi reku.... ne nikol ne placam kazni, prekrske pa delam... pa sj vemo, ne rabis ovinkarit
motolover Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 Nalepko policijskega sindikata na šipo, pa gasa v prekrške...
maus Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 sliko mestnega redarstva ali sliko policijskega radarja v vsakem primeru dobi na dom in jo mora plačati .... preverjeno :krneki: builder 1
nazo13 Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 sliko mestnega redarstva ali sliko policijskega radarja v vsakem primeru dobi na dom in jo mora plačati .... preverjeno :krneki: Zločinc! V kletko te je treba vtaknit.
motolover Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 (popravljeno) sliko mestnega redarstva ali sliko policijskega radarja v vsakem primeru dobi na dom in jo mora plačati .... preverjeno :krneki: To bo najbrž kar držalo, če naredi prekršek na področju v pristojnosti policije (kjer ga policaj ustavi fizično), se pa med sabo zmenijo. Popravljeno Januar 30, 2015. Popravil motolover maus, bajkr88 in builder 3
maus Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 Zločinc! V kletko te je treba vtaknit. in zakaj mene .... so ti tablete popustle ... pejt jih nekaj popapcat pa nazaj spat To bo najbrž kar držalo, če naredi prekršek na področju v pristojnosti policije (kjer ga policaj ustavi fizično), se pa med sabo zmenijo. saj .. samo zaradi tega sem to napisal, da se vedno pa le ne morejo izvleči brez kazni
TakeALookAround Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 To so zgodbice za med ljudi....ker bi bil drugace kaos. bajkr88 in hajoktejn 2
Bmflar Objavljeno Januar 30, 2015 Opozori Objavljeno Januar 30, 2015 Nalepko policijskega sindikata na šipo, pa gasa v prekrške... Ne gre, tudi IPA znak na šipi ne pomaga ... maus 1
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se