HHV Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Glede ,,mam,, pa ne bi rekla, da pijejo---vsaj kle kjer se jest vozm ne. Ja seveda.... Vsakič ko takole ob nedeljah po gostilnah, kmečkih turizmih ali planinskih kočah gledam penzioniste in ostale, ki so prišli na kosilo vidim samo ate, ki liter cvička dol udarjo, mame pa kokto pijejo. Veš da, svizec pa krave masira!!
lina Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 (popravljeno) ...tako govore precej obrnili ploščo, če bi jim "uspelo" povzročiti nesrečo. Vsak zase pač misli, da mu ne more uspeti narediti kakšnega sranja. Vendar je tudi tu pomembnejša preventiva in policijske ... Če bi povzročila nesrečo pijana--- Ne bi obračala plošče Takale preventiva kot je pri nas pa me spominja na policijsko državo. Pelji se iz dolenke na ižanko po prednostni---boš videl kolkrat boš bremzal, ko iz hradeckega (neprednostna) pripelje fosil al pa baba. Popravljeno November 19, 2003. Popravil lina
HHV Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 (popravljeno) Če bi povzročila nesrečo pijana--- Ne bi obračala plošče Takale preventiva kot je pri nas pa me spominja na policijsko državo. Eh, mogoče ti. Običajno pa poslušam vaške d'rkače, kako so bili vsi drugi krivi za nesrečo, saj oni s po tremi piri in dvema šnopcema v riti, bi komot rešili situacijo, če ne bi una kurba glih ke zavila, kamor se je on mislil spretno z rally manevrom umakniti. Bla, bla..... Takim pametnjakovičem ne pomaga drugega kot pendrek po piskru pa globa, da se ven ne vidi. Zame je vožnja pod vplivom alkohola enaka naklepu umora. Letos poleti sem bil priča "nesreči" pred našo bajto, ko so mulci še pred prihodom policije pospravili prizorišče in odnesli pete. Pri vsem tem jih je še najmanj zanimala usoda hudo poškodovanega prijatelja, ki ga je vrglo iz avtomobila. Od njih je kar smrdelo po alkoholu. :angry: :angry: :angry: Popravljeno November 19, 2003. Popravil Horjo horjulis vulgaris
ceco Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 [Glede ,,mam,, pa ne bi rekla, da pijejo---vsaj kle kjer se jest vozm ne. ... žal nimaš prav. 5 km pred Vrhniko na avtocesti je ena "mama" pri 40 - ih iz Goriških Brd prejšnji teden ob 12.40 z 1,7 promila alkohola v krvi usmrtiila enega državljana BiH, tri pa hudo ranila. Mamu ji ...
ceco Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Zame je vožnja pod vplivom alkohola enaka naklepu umora. Pravo pravi približno takole: Kdor samega sebe spravi v stanje, da se ne zaveda čisto točno kaj počne, je izenačen s tistim, ki to počne z naklepom (namenoma).
HHV Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Pelji se iz dolenke na ižanko po prednostni---boš videl kolkrat boš bremzal, ko iz hradeckega (neprednostna) pripelje fosil al pa baba. Tudi mene so že grdo izilile stare mame, je res. Če pa bi štel in analiziral ostala izsiljevanja, arogantno, nesramno in nevarno vožnjo in predvsem ogrožanje šibkejših udeležencev menim, da vsaj na moji vsakodnevni relaciji v službo in nazaj, krepko prednačijo mlajše ženske. Imel sem pred časom en tak zanimiv pogovor z enim starejšim gospodom psihiatrom, ko sva tako malo za hec analizirala ravno take situacije. Zanimivo, rekel je, da ste mlajše ženske za volanom najnevarnejši in najagresivnejši vozniki. No pa to ni stvar te teme. Tu govorimo o stopnji alkoholiziranosti za volanom. Tako bab, fosilov kot smrkavcev in smrkel! Adijo!
lina Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 (popravljeno) Zame je vožnja pod vplivom alkohola enaka naklepu umora. Ja, več policajev na cesto in naj te kafič rejserje polovijo. BTW -poznam enga, ki vedno kadar ga vidm pije ZALO sam je naravno tok fuknjen, da boh ne daj da bi še pil zraven. Majo pa doma dost denarja tako da mu kazni niti ne pomenjo kakega stroška. Poleg tega ga pa tok malkrat ustavjo da je sploh brez veze. Naj bojo policaji (miljon naj jih bo) na cesti in naj gledajo kako se odvija promet in naj čakajo, take idiote,ki se zaradi kakršnegakoli razloga preseravajo. Men gre sam na živce to, da voziš čist po pravilih pa te grejo ustavlat in pol še usput pihaš. Če divjam, vijugam oz. se čudno obnašam na cesti---vzami mi ispit, dej mi nevemkakšno kazen, sam ne me pa kar brezveze zajebavat. Ja, jest sem rekla ,,mame,,, da me nebi motosvetovke napadle, ne res babe, na žalost so po večini slabe voznice (to je pa že (obstoječa) druga tema) Popravljeno November 19, 2003. Popravil lina
ceco Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Pelji se iz dolenke na ižanko po prednostni---boš videl kolkrat boš bremzal, ko iz hradeckega (neprednostna) pripelje fosil al pa baba. ... lahko je tudi kakšna "študentka", hromonsko/tostesteronski mladec, čifur, mlad policaj, homoseksualec, ki ga je ravnokar zaputil parner ali zasanjani intelektualec. Da o kakšnem alkoholiku niti ne govorimo. Te slednje je potrebno po "defaultu" odstranit s cest. Zakaj? Ker sami sebe spravljajo v stanje, da ogrožajo druge.
MaraudeR Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Če koga zanima, kako so na MNZ obrazložili spremembe ZVCPja na področju psihofizičnega stanja udeležencev v prometu...spodaj je del uradne obrazložitve k noveli zakona... Predlog novega Zakona o varnosti cestnega prometa vsebinsko in strukturno temelji na Zakonu o varnosti cestnega prometa iz leta 1998. Nov zakon je v celoti usklajen s pravnim redom EU in drugimi mednarodnimi konvencijami ter sporazumi na področju cestnega prometa. Poleg tega je predlagatelj prilagodil pravne norme novo sprejetim domačim predpisom, ki urejajo področje prekrškov in varnosti cestnega prometa. Novi zakon tudi odpravlja nekatere pomanjkljivosti Zakona o varnosti cestnega prometa iz leta 1998. Izhodišča pri pripravi novele zakona o varnosti cestnega prometa so zlasti: -sprejem nacionalnega programa varnosti cestnega prometa in z njim ustanovljene nacionalne organizacije za varnost cestnega prometa (ureditev zakonske podlage za njeno delovanje); -sklepi Državnega zbora ob obravnavi ZVCP – C; -sprejem novega zakona o prekrških; -ocena stanja v državah kandidatkah, opravljene v študiji Phare leta 1999; -ugotovitve pred študije »Reorganizacija sistema varnosti cestnega prometa v Sloveniji« iz leta 2002; -izhodišča Twinning programa med Slovenijo in Švedsko; -Zakon o varnosti cestnega prometa ter podzakonski akti, ki urejejo to področje in -Pobuda občanov za znižanje stopnje dovoljene količine alkohola. Predlog zakona bistveno spreminja veljavni sistem določb, ki se nanašajo na problematiko alkohola in mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi v cestnem prometu. Z določbami se poskuša poenotiti policijske postopke v slovenskem prostoru za ugotavljanje prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih sredstev s postopki policij iz držav Evropske unije. Poleg tega pa te spremembe narekujejo tudi zahteve predpisov Evropske unije glede poročanja o posameznih aktivnostih in zahteve o primerljivosti rezultatov, dobljenih v postopku ugotavljanja prisotnosti navedenih sredstev. Med bistvene novosti predlaganih sprememb spada uporaba merilnikov alkohola v izdihanem zraku in temu prilagojene vrednosti alkohola (mg/l izdihanega zraka), ki poenostavljajo in racionalizirajo postopek dokazovanja prisotnosti alkohola. Poleg tega pa spada med pomembne novosti tudi ugotavljanje prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih sredstev s posebnim postopkom za indikacijo. Navedene spremembe pa ne bodo vplivale le na učinkovitost državnih organov pri nadzoru, temveč tudi na zagotavljanje večje varnosti posameznikov v postopku in posledično zagotavljanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V poglavju ”Psihofizična stanja udeležencev cestnega prometa” so med kategorijami voznikov, ki v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu, na novo določeni tudi vozniki motornih vozil, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nimajo vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi, vozniki, ki se jim izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali jim je vozniško dovoljenje odvzeto ter vozniki, ki vozijo skupine otrok. Poleg tega je znižana stopnja alkohola na kilogram krvi iz 0,5 g na 0,2 g. Najvišja stranska sankcija kazenskih točk je še vedno določena na meji 1,50 g alkohola na kilogram krvi oziroma v primeru prometne nesreče 1,10 g alkohola na kilogram krvi. Vse vrednosti izmerjene koncentracije pa so po novem izražene tudi v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka, kar je posledica uvajanja novih naprav za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti – merilnikov alkohola, t.i. etilometrov. Določbe o preverjanju psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu so dopolnjene v delih, ki zadevajo izpolnjevanje zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, dodana je možnost izvedbe preizkusa z merilnikom alkohola, nov pa je tudi način ugotavljanja vožnje pod vplivom mamil, psihoatkivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost voznika za vožnjo. Policist opravi v zvezi z ugotavljanjem vožnje pod vplivom mamil predhodni predpisani postopek za prepoznavo znakov oz. simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. K VIII. Poglavju – Psihofizična stanja udeležencev cestnega prometa V poglavju ”Psihofizična stanja udeležencev cestnega prometa” so v 127. členu med voznike, ki v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu, na novo določeni tudi vozniki motornih vozil, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nimajo vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi, vozniki, ki se jim izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila ali jim je vozniško dovoljenje odvzeto (vozniki, ki ne smejo voziti motornih vozil oziroma motornih vozil določene kategorije ali kategorij), ter vozniki, ki vozijo skupine otrok. Poleg tega je znižana stopnja alkohola na kilogram krvi iz 0,5 g na 0,2 g. Najvišja stranska sankcija kazenskih točk je še vedno določena na meji 1,50 g alkohola na kilogram krvi oziroma v primeru prometne nesreče 1,10 g alkohola na kilogram krvi. Vse vrednosti izmerjene koncentracije pa so po novem izražene tudi v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka, kar je posledica uvajanja novih naprav za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti – merilnikov alkohola oziroma etilometrov. V nadaljevanju so podrobneje pojasnjeni razlogi, na podlagi katerih se je sprejela odločitev za zmanjšanje koncentracije alkohola v organizmu. Slovenska družba velja za družbo, ki konzumira preveč alkohola, saj smo po količini popitega alkohola na prebivalca v Evropi povsem v vrhu. V letu 2000 smo popili 10,9 l čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let. To pomeni, da je vsak državljan Slovenije (tudi otroci) povprečno popil 86,6 l piva, 34,9 litrov vina in 0,9 litra žgane pijače. Zelo razširjeno uživanje alkoholnih pijač se odraža tudi v varnosti cestnega prometa, saj je alkohol pomemben dejavnik nastanka prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami. V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2002 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, približno za 200 milijard tolarjev družbene škode oz. okoli 18 milijard tolarjev na leto. Število prometnih nesreč v obdobju od 1994 do 1998 glede na posledice in alkoholiziranost povzročiteljev V 1623 prometnih nesrečah s smrtnim izidom je bilo le 35,5% povzročiteljev popolnoma treznih, za 19,7 % povzročiteljev pa ni podatka in štejemo, kot da so bili trezni. Za kar 54,8 % nesreč je bilo ugotovljeno, da je bil povzročitelj pod vplivom alkohola. Od tega v 39,7 % nesreč nad dovoljeno mejo in v 15,2 % do 0,50 g/kg. Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – vse prometne nesreče Med leti 1998 in 2002 je bil pri 8,87 % povzročiteljih vseh prometnih nesreč odkrit alkohol v organizmu, 8,65 % jih je bilo pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo 0,50 g/kg, pod to mejo jih je bilo 0,23 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,63 g/kg alkohola v organizmu. Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s smrtnim izidom Med leti 1998 in 2002 je bila pri 34,28 % povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom odkrita prisotnost alkohola v organizmu, oziroma je imelo 32,48 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 1,80 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,64 g/kg alkohola v organizmu. Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s telesnimi poškodbami Med leti 1998 in 2002 je bila pri 15,12 % povzročiteljih prometnih nesreč s telesnimi poškodbami odkrita prisotnost alkohola v organizmu, oziroma je imelo 14.61 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 0,51 %. Povprečna stopnja alkohola v krvi povzročiteljev prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo je znašala 1,62 g/kg, medtem ko je ta stopnja pri povzročiteljih prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami 1,48 g/kg. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s telesnimi poškodbami je znašala 1,55 g/kg alkohola v organizmu. Alkoholiziranost v povezavi s posledico – mrtvi Med vsemi umrlimi v prometnih nesrečah med leti 1998 in 2002 jih je bilo 26,29 % pod vplivom alkohola, ta delež med umrlimi povzročitelji znaša kar 40,13 % medtem ko med ostalimi udeleženci ta delež znaša 10,83 %. Alkoholiziranost v povezavi s posledico – telesno poškodovani Med vsemi poškodovanimi v prometnih nesrečah med leti 1998 in 2002 jih je bilo 8,57 % povzročiteljev pod vplivom alkohola, ta delež med poškodovanimi povzročitelji znaša 20,69 % medtem ko med ostalimi udeleženci ta delež znaša 1,57 %. Število predlogov za uvedbo postopka o prekršku – prenehanje veljavnosti Policisti so po letu 1998 podali 64.611 predlogov za uvedbo postopka o prekršku za katere je poleg denarne kazni predpisana tudi stranska kazen »prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja«. Ta ukrep so sodniki za prekrške izrekli v 19.194 primerih, kar znaša 29,71 %. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da so nekateri postopki še v teku.
bobek Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Tole z zmajnševanjem stopnje alkoholiziranosti je za moje pojme cur bur, ker so predlagatelji zasljepleni z neko svojo ideologijo popolnih ljudi. je kdo pomislil da tudi naravni domači sokovi dvignejo stopnjo alkohola v krvi (jabučni sok- al pa ko se preša grozdje)! Ali pa da več kot 1/3 ljudi vozi pod vplivom zdravil na katerih je znakec o prepovedi vožnje zaradi možnih stranskih učinkov. Ne zagovarjam alkohola na cesti, vendar z nižanjem praga alkohola ne bojo naredili nič kaj konkretnega kot, da so v medijih vzignili malo prahu in s tem odvrnili pozornost od kake točke zakona, ki nas bo veliko bolj prizadel. Naj te promile že enkrat pustijo pri miru in naj raje postavijo strožje kazni za preseg dovoljene mere. Noben pa ne dela na zakonu o strpnosti voznikov na cesti, ki je v Sloveniji vsevečji problem! Ljudje so vse bolj obremenjeni in se zato potem relaksirajo in iživlajo na cesti in ogrožajo sebe in druge voznike! če grete pihat in ste spili mičkeno preveč, vam Ruporut malo zniža stopnjo alkohola v krvi! ;)
Kruse Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – vse prometne nesreče Med leti 1998 in 2002 je bil pri 8,87 % povzročiteljih vseh prometnih nesreč odkrit alkohol v organizmu, 8,65 % jih je bilo pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo 0,50 g/kg, pod to mejo jih je bilo 0,23 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,63 g/kg alkohola v organizmu. Krasno, da se vidi tudi statistika. A samo 8% nesrec so povzrocili pijanci. Kaj to pomeni, da alkohol ni tako velik problem? Kaj pa ostalih 90%? Bi mogoce vec dosegli. Pa se en krasen primer obrazlozitve - torej, ker je 0,23% povzrocilo nesreco, je treba znizati stopnjo alkohola. Bravo, prioritete so res prav dolocene. Me spominja na obrazlozitve za znizanje hitrosti; Ljudje na cestah prevec divjajo in sedaj bomo kaznovali vse tiste, ki vozijo po omejitvah in ne tistih, ki divjajo. Pa p***a, naj se nehajo sprenevedati! Ce je alkohol problem, potem naj strogo kaznujejo tiste, ki vozijo pijani. Samo ocitno ni problem, ker so kazni ostale enake, raje bi malo vec poloznic napisali. ("...tolar na tolar palaca", ali pa "Kdor z malim ni zadovoljen,...") Alkoholiziranost v povezavi s posledico – telesno poškodovani Med vsemi poškodovanimi v prometnih nesrečah med leti 1998 in 2002 jih je bilo 8,57 % povzročiteljev pod vplivom alkohola, ta delež med poškodovanimi povzročitelji znaša 20,69 % medtem ko med ostalimi udeleženci ta delež znaša 1,57 %. Mogoce sem malo za luno; bi mi lahko kdo razlozil tale stavek? Koliko je bilo pijanih poskodovanih povzrociteljev? 8% ali 20%? Hvala
Tratnjak Damijan Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Ko sem na radiu poslušal, da je dosti že en kozarček vina pri kosilu (1 deci), sem reku sam sebi da je to že čisto mimo. A zdej pa tud enga malega piva ne bom smel spit kje, pa bom že napihu. Je pa res, da se te promili pri različnih ljudeh pokažejo prej ali pa kasneje odvisno od organizma. Mislim, da je bila prejšnja meja čist v redu. :angry:
HHV Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Ja, Kruse, si za luno. In isti problem kot pri tebi, se pojavlja pri večini ljudi, ki ne morejo držati v glavi več kot eno številko naenkrat in ne znajo take statistike niti prebrati, kaj šele razumeti. Žal!
Kruse Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Ja, Kruse, si za luno. In isti problem kot pri tebi, se pojavlja pri večini ljudi, ki ne morejo držati v glavi več kot eno številko naenkrat in ne znajo take statistike niti prebrati, kaj šele razumeti. Žal! Hvala za potrditev. Bi mogoce za nas prizadete ti poskusal razloziti tale stavek: Med vsemi poškodovanimi v prometnih nesrečah med leti 1998 in 2002 jih je bilo 8,57 % povzročiteljev pod vplivom alkohola, ta delež med poškodovanimi povzročitelji znaša 20,69 % medtem ko med ostalimi udeleženci ta delež znaša 1,57 %. Kaj je zdaj? 8 ali 20? :?
HHV Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 (popravljeno) Med vsemi poškodovanimi v prometnih nesrečah med leti 1998 in 2002 jih je bilo 8,57 % povzročiteljev pod vplivom alkohola, ta delež med poškodovanimi povzročitelji znaša 20,69 % medtem ko med ostalimi udeleženci ta delež znaša 1,57 %. Kaj je zdaj? 8 ali 20? :? Za prizadete: od 100 povzročiteljev je bilo 8,57 pijanih od 100 poškodovanih povzročiteljev je bilo 20,69 pijanih od 100 udeležencev nepovzročiteljev v prometnih nesrečah je bilo 1,57 pijanih. Če želiš še slike, poglej na strani policije, mogoče je tam kaj tudi narisanega. No mogoče je res malo nerodno - narobe napisano, pa jaz se ne mislim loviti na te lapsuse in potem trditi, da sem med 0,0001% tistih, ki lahko nabiti kot puške vozim popolnoma varno in koji ku..c mi spet policaji težijo. Popravljeno November 19, 2003. Popravil Horjo horjulis vulgaris
lina Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Sam odstotek pijanih povzročiteljev je res nenam nizek? Kdo ve koliko je manj resnih (ne mislim odrgnin pri parkiranju al pa lažjih naslanjanj na sprednji avto) nesreč od kar je ta strog zakon v veljavi??
YZFgeorge Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 V povprečju bo malce več...če upoštevamo, da imaš 80 kg in da je od tega 70% telesnih tekočin, na katere se razdeli popit alkohol, kar je 56 kg, potem imaš ob popitem velikem pivu s 5 % vol. alkohola (25 g/kozarec) cca. 0,45 g alkohola na kilogram krvi... Prav luštkano si tole izračunal. Bi me pa zanimalo kje je tista spremenljivka, ki vpliva na to, nekdo z polnim želodcem napiha manj kot tisti z praznim???
ceco Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 @YZF: več jih je, ne samo eden: - kajenje, - hitrost presnavljanja in polnost želodca s čem drugim kot tekočino kot balastom za konzumiranje alkohola, - zmožnost zapiranja prebavnega trakta pri (iz)pihavanju v frulico, - ...
ceco Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Krasno, da se vidi tudi statistika. A samo 8% nesrec so povzrocili pijanci. Kaj to pomeni, da alkohol ni tako velik problem? Kaj pa ostalih 90%? Bi mogoce vec dosegli. Statistika, ja. In ti si prikrojil bistven podatek. Alkohol v povezavi z najhujšimi prometnimi nesrečami - final solution v obliki uboja nekoga. Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s smrtnim izidom Med leti 1998 in 2002 je bila pri 34,28 % povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom odkrita prisotnost alkohola v organizmu, oziroma je imelo 32,48 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 1,80 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,64 g/kg alkohola v organizmu.
Hanzi Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 @HHV: Ne voziš se ob pravih urah, ali pa po pravih cestah. Bodi hvaležen da te ne ustavijo. Mene so prvih letih ko sem pogosto "zgodaj" prihajal domov iz znanih lokacij pogosto ustavili policaji (eno noč 3x isti policaj v radiju 1 km :naughty: ) pa sem do sedaj samo enkart pihal (0.0) je pa res da je dva piva ali nekaj dcl vinčka v nekaj urah moja zgornja meja za volanom. Tisti ki pa se zavzemate za 0,0. Zavzemajmo se potem še za omejitev na AC na 100km/h magistralkah nazaj na 80 ali še bolje 70. Me prav zanima koliko nesreč se v Nemčiji zgodi na AC. Na kratko: v tem jaz vidim samo polnjenje proračunske luknje s pomočjo najmanjših rib medtem ko velike ribe(davčne utaje ki se merijo v 100 MRD tolarjev) svobodno plavajo v morju. Število prometnih nesreč v obdobju od 1994 do 1998 glede na posledice in alkoholiziranost povzročiteljev V 1623 prometnih nesrečah s smrtnim izidom je bilo le 35,5% povzročiteljev popolnoma treznih, za 19,7 % povzročiteljev pa ni podatka in štejemo, kot da so bili trezni. Za kar 54,8 % nesreč je bilo ugotovljeno, da je bil povzročitelj pod vplivom alkohola. Od tega v 39,7 % nesreč nad dovoljeno mejo in v 15,2 % do 0,50 g/kg. Tule mi teli % ne gredo skupaj:35,5+19,7+54.8=110% :rolleyes: ) Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – vse prometne nesreče Med leti 1998 in 2002 je bil pri 8,87 % povzročiteljih vseh prometnih nesreč odkrit alkohol v organizmu, 8,65 % jih je bilo pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo 0,50 g/kg, pod to mejo jih je bilo 0,23 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,63 g/kg alkohola v organizmu. Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s smrtnim izidom Med leti 1998 in 2002 je bila pri 34,28 % povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom odkrita prisotnost alkohola v organizmu, oziroma je imelo 32,48 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 1,80 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,64 g/kg alkohola v organizmu. Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s telesnimi poškodbami Med leti 1998 in 2002 je bila pri 15,12 % povzročiteljih prometnih nesreč s telesnimi poškodbami odkrita prisotnost alkohola v organizmu, oziroma je imelo 14.61 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 0,51 %. Povprečna stopnja alkohola v krvi povzročiteljev prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo je znašala 1,62 g/kg, medtem ko je ta stopnja pri povzročiteljih prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami 1,48 g/kg. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s telesnimi poškodbami je znašala 1,55 g/kg alkohola v organizmu. Alkoholiziranost v povezavi s posledico – mrtvi Med vsemi umrlimi v prometnih nesrečah med leti 1998 in 2002 jih je bilo 26,29 % pod vplivom alkohola, ta delež med umrlimi povzročitelji znaša kar 40,13 % medtem ko med ostalimi udeleženci ta delež znaša 10,83 %. Alkoholiziranost v povezavi s posledico – telesno poškodovani Med vsemi poškodovanimi v prometnih nesrečah med leti 1998 in 2002 jih je bilo 8,57 % povzročiteljev pod vplivom alkohola, ta delež med poškodovanimi povzročitelji znaša 20,69 % medtem ko med ostalimi udeleženci ta delež znaša 1,57 %. Število predlogov za uvedbo postopka o prekršku – prenehanje veljavnosti Policisti so po letu 1998 podali 64.611 predlogov za uvedbo postopka o prekršku za katere je poleg denarne kazni predpisana tudi stranska kazen »prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja«. Ta ukrep so sodniki za prekrške izrekli v 19.194 primerih, kar znaša 29,71 %. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da so nekateri postopki še v teku. Upam, da je sedaj pobudnikom in podpornikom bolj jasno od koga so bolj ogroženi na cesti. Tudi tukaj se je naš sodni sistem slabo izkazal kljub (očitno ne) nespornim dokazom. Jaz predlagam da tudi kajenje negativno vpliva na samo vožnjo. Tudi tobak je droga. dajmo jo omejit (dva cigareta na teden) :devil: Grem zbirat podpisse!
VrUUUUUmmmm Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Statistika v gornjem tekstu dokazuje, da je med povzročitelji mnogo večji odstotek tistih, ki so že sedaj v prekršku in nova omejitev nanje sploh ne bo imela vpliva.
ceco Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Na kratko: v tem jaz vidim samo polnjenje proračunske luknje s pomočjo najmanjših rib medtem ko velike ribe(davčne utaje ki se merijo v 100 MRD tolarjev) svobodno plavajo v morju. Davčni utajevalci (vsaj slišal še nisem za to) ne ubijajo sodržavljanov. Na cesti, torej public. Lahko tudi drugače: ker velike ribe kradejo in se jim nič ne zgodi lahko male ribe pijejo in pobijajo ljudi. Mogoče je ideja dobra v smislu opija oz. opoja za množice. Samo ne na moj račun in moje ranljivosti motorista na cesti. V avtu sem že poskrbel zase, na motorju, kot kolesar, skuterist ali pešec žal iz fizikalnih zakonitosti v tej smeri ne morem.
rr Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Krasno, da se vidi tudi statistika. A samo 8% nesrec so povzrocili pijanci. Kaj to pomeni, da alkohol ni tako velik problem? Kaj pa ostalih 90%? Bi mogoce vec dosegli. Statistika, ja. In ti si prikrojil bistven podatek. Alkohol v povezavi z najhujšimi prometnimi nesrečami - final solution v obliki uboja nekoga. Koncentracija alkohola pri povzročiteljih – prometne nesreče s smrtnim izidom Med leti 1998 in 2002 je bila pri 34,28 % povzročiteljih prometnih nesreč s smrtnim izidom odkrita prisotnost alkohola v organizmu, oziroma je imelo 32,48 % povzročiteljev v organizmu alkohol nad dovoljeno mejo, pod njo pa jih je bilo 1,80 %. Njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,64 g/kg alkohola v organizmu. Statistika se da res prikrojit po svoje.... Sam osebno ne bom z "novim" zakonom nič prizadet. Moja potrošnja alkohola je cca 2 kozarca vina na mesec, piva nič, žaganih nič.... Se pa mi ta spremeba zakona zdi res že kar neke vrste teroriziranja ljudi.... Ne glede na statistiko 8% povzročiteljev ali smrnih žrtev - 34%... sem stališča, da premik z 0,5 na 0,2 ne bo nič spremenil, izboljšal na bolje... Do 0,5 je po mojem še vsak prišteven voznik in zmožen biti 100% voznik... Bit problema je v slabi vozni kulturi in tu tiči tistih 90% - kaj pa narediti? Strinjam se ž prej napisanim - začet je treba v šolah in s vidnimi primeri... To spremenit je dolgotrajen postopek... Pa še podatek - povprečna stopnja alkoholiziranosti v nesrečah in %, ki je nad 0,5g - tu je treba nekaj naredit. Z zaostrtvijo na 0,2 se ne bo nič zgodilo... Sam podatek pri nesrečah, kjer omenjajo alkoholiziranost pod mejo 0,5g je zelo nizek in še sem mnenja, da je zavajoč. Zakaj - nesreča - policaj da pihat in podatek je tu - Kaj pa je resničen vzrok nesreče? Statistika je zavajoča in se jo da zelo prokrojit.
Pervy Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 statistika je čudovita stvar, kako se da z njo manipulirati!!! 0,23% je povzročilo nesrečo in imelo več kot 0,00 in manj kot 0,05 promila, torej po sedaj veljavni zakonodaji niso bili pijani. VPRAŠANJE: Ali so v teh 0,23% zajete tudi nesreče pri katerih je vzrok prehitra vožnja, odvzem prednosti, nepravilna stran in smer vožnje (prehitevanje po domače)? Torej ali so vzroki za nesrečo drugi, pa je alkohol pač samo prisoten bil v krvi ali so te nesreče nastale ker so ti ljudje (kljub manj kot 0,05 promila) kazali znake alkoholiziranosti in so povzročili nesrečo? Mislim, da je vsakemu jasno, da uporabljajo nesreče z drugimi vzroki za utemeljevanje svojega prav. Tako bodo naslednjič obravnavali preveliko hitrost in kot argument prišteli še vse tiste nesreče kjer je bil vzrok alkohol (to bodo "statistično" zamolčali), posedica pa prehitra vožnja in nesreča. :hmm: O:-) ah sucks vse skupaj, budale pravijo budale iz nas raje in mi se še kregamo okoli tega. Še par urc do fuzbala in odlične priložnosti, da slovensko statistiko o porabi alkohola krepko zvišam. Ma me prime, da bi se iz principa šel nažgan z ročno po centru mesta sukat, pa je škoda avta! :devil:
HHV Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Evo slikce za nepismene. Leto 2002. Brez 175 primerkov nepopolnih podatkov v bazi.
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se