vožnja po vožnji... paranoja?

[urbi]

Ej folk, zdaj ko je mrtva sezona, je čas za razmišljanje, refleksijo;

Situacija: celodnevna tura, nešteto ovinkov, serpentine, hitre ravnine, vzponi, spusti,... B) B) B)

Potem pa se ponoči vrnejo prizori prevožene poti, in začneš razmišljat; kaj če bi v tistem ovinku kdo nasproti sekal ovinek, pa če bi bil tam nepričakovano pesek itd. In se vidiš v ograji, prepadu... :cry: :doze: :?

Se to komu kdaj zgodi, da nekaj ur po furi podoživi vožnjo? Ali je to bolj začetniška zadeva, ki z leti mine?

Težim?

Urbi

[Einherjar]

Ne vem sicer za voznjo, kot tako... Jaz sem podozivel mojo avgustovsko nesreco enkrat. Ni nevem kaj prijetno.

V vsakem primeru je treba priznat, da dokler je v tebi malo strahu toliko casa bos malo bolj previdno vozil in vsaka malenka previdnosti malenkost pomaga.

[SiR]

Potem pa se ponoči vrnejo prizori prevožene poti, in začneš razmišljat; kaj če bi v tistem ovinku kdo nasproti sekal ovinek, pa če bi bil tam nepričakovano pesek itd. In se vidiš v ograji, prepadu... :cry: :doze: :?

Se to komu kdaj zgodi, da nekaj ur po furi podoživi vožnjo? Ali je to bolj začetniška zadeva, ki z leti mine?

Tele psihološke tegobe nio dobra popotnica... Ajde, če to res zgolj občasno razmišljaš, ampak če bi to blo po vsaki poti, te lahko paranoja prehiti in te potem naslednjič zajame med samo vožnjo. A si predstavljaš, kaj bi lahko bilo v ovinku, če te zgrabi panika in ga ne zvoziš sproščeno, kot si se sprva namenil?

Predvsem je mogoče bolje, da se tudi po furi probaš zrelaksirat in pustiti bremena ob strani .... vroča kopel in dve ali tri tajske maserke zagotovo pomagajo, vsaj v mislih :) :) :OK:

PS: vsi kdaj težimo (k popolnosti seveda):)

[janih]

jaz pa mislim, da ko prideš domov in podoživljaš vožnjo je včasih lahko že prepozno prav je da tudi med vožnjomalo predvidevaš posebej v naseljih in vaseh mislim da bi bilo manj smrtnih žrtev med nami zato je dobro da se nikoli ne prepustiš motorju da te on komandira kajti komandanti smo mi.l.p. :hmm:

[yankee]

Potem pa se ponoči vrnejo prizori prevožene poti, in začneš razmišljat; kaj če bi v tistem ovinku kdo nasproti sekal ovinek, pa če bi bil tam nepričakovano pesek itd. In se vidiš v ograji, prepadu...

Se mi je ze parkrat dogajalo.......pa ceprav je po toci skoda zvont.... <_<

[Pervy]

vse kar se zgodi nevarnega leti v podzavest, da se zabeleži med "stvari ki se lahko zgodijo" nekih večjih podoživljanj pa nimam, če bi jih mel bi že prodal motor in avto - preveč bi blo tega :P :lol1:

[Kruse]

Potem pa se ponoči vrnejo prizori prevožene poti,...

Meni se dogaja ravno obratno; po voznji (najveckrat) samo, kako je bilo krasno.

Najhuje je, ko se med voznjo zalotim, da ne gledam v ovinek, ampak v ograjo (ali betonske stebricke) in razmisljam, kaj bi bilo, ce bi... :wacko:

(Takrat je ponavadi cas za cik pavzo/kavico... )

[urbi]

jaz pa mislim, da ko prideš domov in podoživljaš vožnjo je včasih lahko že prepozno prav je da tudi med vožnjomalo predvidevaš posebej v naseljih in vaseh mislim da bi bilo manj smrtnih žrtev med nami zato je dobro da se nikoli ne prepustiš motorju da te on komandira kajti komandanti smo mi.l.p. :hmm:

Ej, meni se vedno dogaja, da si med vožnjo predstavljam možne nevarne/tvegane situacije.

To nas motoriste po moje ohranja pri življenju (zdravju). <_<

Nisem mislil, da imam s tem ful težave... to jemljem kot pozitivno stvar, da me med vožnjo preveč ne zanese... B) (no, kolk te z ER5 lahko :P ).

@Sym: popolnost :hmm: been there, booooooring :P :lol:

tajska masaža: :kva2:

Urbi

[Zok]

tud js mam flashe po voznji, sam da pr men so v stilu "uau, kok sm ga polozu, kok sm padu mim tizga mulca v fotrovem avtu, kok na izi sm prsu tak dalec, kok je blo fajn it na tak dolgo turo, kok zivalsko mi je ratal zabremzat ko me je un avto izsilu..." ...ce bi razmislal o tem kok lezim v ograji, v jarku, na skarpi, pod avtom, se se s piciklom nebi vec vozu (mam prevec tovrstnih izkusenj z vsemi moznimi vozili! :P ). .)

Popravljeno December 27, 2003. Popravil Zok

[BONO]

Tudi jaz se po vožnji spomnim samo bolj pozitivnih doživetij, recimo kako je šlo po kolenu. Seveda, pa se negativnih dogodkov ne da kar izbrisati iz spomina; se strinjam z tabo urbi, da te ti dogodki delajo samo bolj previdnega pri nadaljni vožnji.

Drugače pa sem imel nočne travme samo po tem, ko sem prišel iz JLA. Kar precej noči sem ratovao, nato je pa tudi to minilo. Toda JLA je bila prisila, vožnja z motorjem pa je popolnoma nekaj drugega.

[strom]

Ne vem sicer za voznjo, kot tako... Jaz sem podozivel  mojo avgustovsko nesreco enkrat. Ni nevem kaj prijetno.

V vsakem primeru je treba priznat, da dokler je v tebi malo strahu toliko casa bos malo bolj previdno vozil in vsaka malenka previdnosti malenkost pomaga.

Se definitivno strinjam... samo jest sem aprila čmoknil :P

LP

Popravljeno December 27, 2003. Popravil strom

[Zok]

aja, sm pozabu omenit - svojo avtomobilsko nesreco pa sm veckrat podozivel, predvsem v spanju, da sm se cel presvican pa v soku zbudil, heartbeat pa ko masina pri 12.000 rpm. tist grozn filing, ko ne mores nardit cist nic vec, in sam se upas na najboljse, ko se vsaka sekunda takoooo vlece, ko si v zraku, in nimas totalno nobene kontrole... :( :cry: :ph34r:

...ampak zadnje case je tega vedno manj. hvala bogu. vceraj sem po doooooolgem casu spet peljal fotrov avto. mislim, da sem (ob spremstvu) spet usposobljen za voznjo avta. .) ali pac?!? :ph34r:

[Tratnjak Damijan]

Vsaka taka izkušnja je dobra, zat da bomo pazili naslednjič še toliko bolje. Sicer pa s cajtom mal pozabiš tudi take zoprne dogodke. :)

[fazerer]

vcasih se pojavi slaba vest, da sem tam in tam delal traparije na cesti in naj bom drugic malo manj pogumen, kajti pogumne hitro zanese cez mejo. in potem nekaj casa previdneje vozim...

[<=YaMaHa=>]

Ta paranoja se mi kr dogaja...sploh kadar ga res pulm čez vse ovinke do konca pa še mal...pol se včasih zgodi d začnem razmišlat kva vse bi lahk blo :doze:

[dave the wave]

Lani sem imel hudo nesrečo. Spomnim se vsakega trenutka nesreče, tudi vseh svojih misli, ki sem jih imel, ko sem letel po zraku ali, ko me je metalo po jarku. Edina travma, ki sem jo po tem imel je, da sem nekajkrat sanjal kako padam iz višine. Ponovno na motorju nisem občutil nobenega paničnega strahu, no malo že, bolj v obliki močnega zavedanja kako krhko telo imamo.

Se pa strinjam z Einherjarjem:

V vsakem primeru je treba priznat, da dokler je v tebi malo strahu toliko casa bos malo bolj previdno vozil in vsaka malenka previdnosti malenkost pomaga.

lp DTW

[ceco]

vse kar se zgodi nevarnega leti v podzavest, da se zabeleži med "stvari ki se lahko zgodijo"

Tako smo narejeni. Če pa je ovira prevelika, mora motor od hiše. Če ne, je vse skupaj eno samo božje trpljenje, pa še /dodatno/ nevarno je zraven.

In v teh globočinah tudi tiči esenca /bistvo/ motorizma. Zlitje človeka, stroja in okolice. Če te harmonije ni ali se poruši, si kot motorist končal. Zato je tudi /k sreči/ tako malo dolgoživih pozerjev na motorju.

[Nagaya]

Ta paranoja se mi kr dogaja...sploh kadar ga res pulm čez vse ovinke do konca pa še mal...pol se včasih zgodi d začnem razmišlat kva vse bi lahk blo

:lol1: :lol1: :lol1:

.

.

.

Vozi bolj počasi!! :angry:

[<=YaMaHa=>]

Ja no...sej se mi ne dogaja to non-stop da bi pol sam o tem razmišlu kako sm vozu---sam recimo po hudo na rob speljanem ovinku včasih pomislš kaj vse bi te lahk čakalo na tistem ovinku :doze: O:-)

Vozi bolj počasi??????????---raj mal mn mislm na prevožene ovinke :P :D

[Guzzila]

Tudi sam zelo dobro poznam te občutke in ne bi jim rekel paranoja. To je le zdrav razum, ki ti bo mogoče v neki drugi situaciji rešil kožo. Na napakah se pač učimo, če tega kdo ne zmore in če nima nobenega rešpekta do ceste, motorja, nevarnosti.... O takih potem največkrat beremo v črnih kronikah.

Sam imam preprost recept, ki me odvrača od pretiravanja in nepotrebnih tveganj.

Ko se vsedem na motor (ali pa v avto) pomislim na svoja zlata otroka - na željo da bi ju rad videl odraščati in da me še kako potrebujeta. Meni pomaga.

[hotschko]

takšnih podoživljanj nimam, saj v prometu praktično nimam kritičnih situacij, da bi moral nenadno zavirat, se umikat, izmikat itd ...

Imam "srečo", da sem bil zbit iz motorja drugi dan svojega motorizma, kar mi je vcepilo edino absolutno resnico na cesti ... "pazi nase, ker drugi gotovo ne bodo" !! ... če se tega zavedaš in tudi upoštevaš ni težav ...

[eliminator]

edino absolutno resnico na cesti ... "pazi nase, ker drugi gotovo ne bodo" !! ... če se tega zavedaš in tudi upoštevaš ni težav ...

...ker pa se vecina ljudi tega ne zaveda in ne uposteva, mors pa sam pazit se na druge udelezence , da ni tezav. :unsure:

lp

[SiR]

Ko se vsedem na motor (ali pa v avto) pomislim na svoja zlata otroka - na željo da bi ju rad videl odraščati in da me še kako potrebujeta. Meni pomaga.

:OK: good one :OK:

hmnja,jaz pa teh podoživljanj nima, ker vem, da sem zelo u iber previden...

no, grem zdaj v bano podoživljat kak poletni osvežilni tuš :D

[Leteči]

Preveč razmišljat ni zdravo. Razen če res kako veliko pizdarijo nardiš, pol se pa takoj ustavi parkiraj v travo in razmišljaj........... ter si sproti briši potne kapljice z obraza :D

Jaz ti želim čimmmanj takih trenutkov

LP

Leteči

[<=YaMaHa=>]

...

Sam imam preprost recept, ki me odvrača od pretiravanja in nepotrebnih tveganj.

Ko se vsedem na motor (ali pa v avto) pomislim na svoja zlata otroka - na željo da bi ju rad videl odraščati in da me še kako potrebujeta. Meni pomaga.

Dober recept :OK:

Jst pa še nimam mularije za vratom tko da pri men to glih ne more delovat :doze: B)