Novoletno potepanje (Francija, Spanija)

[anA]

27.12. sva ob treh zjutraj odrinila iz Ljubljane (-10°C) proti Azurni obali (12°C :OK: ).

Trenutno sva v Toulonu, ogledala pa sva si ze Monte Carlo, Nico in vsa obmorska mesteca do Toulona. Prekrasno!!!

Mislila sva, da bo tukaj pusto in turobno; saj je zima, ampak v vseh mestih kar mrgoli turistov, kot v vrhuncu sezone. Tudi motoristov je ogromno, saj je tu precej toplo.

Danes greva proti notranjosti. Nameravava si ogledati Avignon in Orange, jutri pa odrineva proti startu Dakarja! :yea2:

Lp vsem in se se kaj oglasiva! B)

anA&Bladzo

(izcrpnejse porocilo sledi, ko prideva domov, saj je tu tipkovnica cisto zmesana, vmes se bova le kratko javljala v zvezi z Dakarjem)

[Lucky]

Bonne route et beaucoup de soleil! :)

(srečno pot in veliko sonca)

[Leteči]

A vidva to slučajno z motorjem :?

LP

Leteči

[Alla]

Uživajta in dosti fotkajta, da bomo še mi imeli kaj od tega ;) :D

Alla B)

[bladzo]

a vidva to slučajno z motorjem

Seveda :kva2: in to z 1.6 literskim dizlom, ki je vseh 5300km predel kot mucek.

Popravljeno Januar 10, 2004. Popravil bladzo

[bladzo]

Eto, prvi del obljubljenega popotnega dnevnika. Seveda napisala ga je anA.

1. DAN (sobota, 27.12.2003)

IN SVA ŠLA… (Ljubljana-San Remo-Nica)

Na pot iz Ljubljane sva se odpravila ob 2:55, pri -10°C, z najinim zvestim avtomobilčkom VW Golf II, diesel, l.'88. Stanje na števcu ob odhodu je bilo 287.591 km.

V Italijo sva šla skozi mejni prehod Sežana, kar po avtocesti, saj sva hotela čim prej priti na francosko obalo in smrdljivo severno Italijo prepeljati kar najhitreje.

Nekje na italijanski avtocesti okrog 8h zjutraj, ko se je že kar dobro zdanilo, sva hotela prehiteti Alfo 147. Nekam čudno se je majala po cesti, zato sva raje malo zaostala za njo. Hip po Blaževih besedah: »Ta bo šla pa sigurno s ceste!«, se je to tudi zgodilo. Zapeljala je desno na travo, nekako odvila, vrglo jo je v ograjo na levi, avto je začelo močno nositi levo in desno, nakar je dobil smer v desno, zletel s ceste in pristal na strehi, na travniku ob cesti, ki je bil cca 2 m nižje. Takoj sva ustavila in Blaž je že hitel odpirat vrata. Avto je dajal vtis, da ga bo zdaj zdaj razneslo. Gospodična je stopila iz avta, na prvi pogled nepoškodovana, le iz nosu in ust ji je rahlo tekla kri. Dober avto ni kaj, sprožil se je tudi air-bag. Prve njene besede so bile, naj ne kličemo policije, vendar je bilo že prepozno, saj so za nama ustavili tudi drugi avtomobili in takoj poklicali rešilca in policijo. Domnevala sva, da je bila precej »pod gasom«, ali pa je enostavno zaspala za volanom. Ker se je okoli nje zbralo precej ljudi, ki so govorili italijansko in so bili tako za njo bolj koristni od naju, sva nadaljevala pot.

Celo Italijo sva prepeljala po avtocesti. Malo pred Francijo, sva se ustavila na črpalki in v turistični agenciji povprašala, kje bi lahko prenočila. Zelo prijazna gospa nama je ponujala, da nama lahko nekje med San Remom in Nico rezervira prenočišče z zajtrkom.Začela je odpirati kataloge in nama kazati slike krasnih hotelov. Pod slikicami so bile cene od 350-600 €. Ko ji je Blaž povedal, da ne bova ostala cel teden, ampak da bi rada prenočišče samo za en dan, nama je s kislim nasmehom na ustnicah povedala, da so to cene za eno nočitev, ampak je z zajtrkom! Gospa očitno ni videla, s katerim avtom sva se pripeljala. Očitno sva dajala zelo dober vtis!

Z avtoceste sva zavila k obali pri IMPERII, v dobri veri da si bova tako lahko ogledala italijanska obmorska mesta. Časovno je bila to vsekakor velika napaka, saj sva za 20 km porabila celo uro. Mesta so zelo lepa, še posebno SAN REMO, ki ima čudovite stavbe. Videla sva tudi dvorano, kjer imajo vsako leto pevski festival.

Ves čas sva opazovala kako se dviguje temperatura, ki je tu ob morju dosegla +12°C.

Zavila sva nazaj na avtocesto in kot bi mignil, sva se znašla v MONAKU. MONTE CARLO je za moj okus najlepše mesto! Kljub dežju in neprimernemu filmu v fotoaparatu sva veliko slikala. Kot zanalašč nama je crknila baterija v fotoaparatu in hočeš nočeš, sva jo morala kupiti. Kamorkoli sva se obrnila, so naju obkrožali prestižni avtomobili in gospe v krznenih plaščih – pri +12°C! Slikala sva avtomobile, saj je bilo kar nekaj takih, ki sva jih videla samo na televiziji. Hoteli in hiše so bili še lepši kot so sicer, saj je bilo celo mesto fantastično lepo novoletno okrašeno. Šla sva v slavni Casino in v delu, kjer je vstop brezplačen na avtomatih zaigrala 6€ in ničesar priigrala. Notranja avla casinoja je vsa poslikana s freskami in na sredi je stala zelo kičasta in hkrati zelo lepa smrečica. Za vstop v »pravi« casino je potrebno plačati 10 € vstopnine in pogoj je tudi polnoletnost. Raje sva se še malo sprehodila po ulicah in opazovala ljudi z dragimi avtomobili. Verjetno veliko ljudi stanuje kar v hotelih, saj so se avtomobili z monaškimi tablicami ustavljali pred hoteli in potniki so vstopali vanje. Sklenila sva, da se sem vrneva tudi nazaj grede. Blaž je seveda z najinim super-športnikom odpeljal tudi traso formule 1!

V mestecu SAINT-JEAN-CAP-FERRAT sva se ustavila z namenom, da policista povprašava, kako je s poceni prenočišči. Pozdravil naju je z: »Dober dan Ljubljana!« Povedal nama je, da je smučal na Voglu skupaj s prijateljem, ki ima gostilno na Bledu. Njegova mama je iz Dubrovnika, vendar po vojni še ni bil tam. Ime mu je bilo Robert Bojanovich. Napotil naju je na prenočišče Formula 1 v mestecu VILLNEUVE-LOUBET, ki je le nekaj km naprej od Nice. Dal nama je točna navodila: prečkajta Nico po Angleški aveniji ob morju in prišla bosta naravnost v to mesto. Nič lažjega sva si mislila. V Nici naju je zavedla tabla Tourist information. Morda pa najdeva še kakšno cenejše prenočišče. Napotili so naju na nek Youth hostel. Bil je zares čudovit na pogled, a ko so nama povedali, da je tu strogo ločen del za ženske in moške, sva se odpravila naprej iskat Formulo 1. Cena v hostlu je bila 15€/osebo+zajtrk.

Po približno dveh urah kolovratenja po Nici, sva končno prispela v hotel in se razveselila cene 28 € za sobo za 1, 2 ali 3 osebe! To se nama je zdelo vsekakor ugodnejše, čeprav je bila to cena brez zatrka, saj sva imela svojo sobo. Zajtrk bi lahko vzela za doplačilo 3,5 €/osebo. Sicer se cene teh hotelov gibljejo od 25-38 €.

Cel dan sva jedla le čokoladno potico od doma in frutabele. V tem dnevu sva naredila 920 km.

2.DAN (nedelja, 28.12.2003)

Včeraj sva po televiziji videla napoved, da bo danes deževalo. V nekem turističnem vodiču sva prebrala, da je v Nici cca 300 sončnih dni v letu. Letne padavine pa so od 55-82 cm. No danes je bil gotovo ta dan, ko je količina padavin izpolnila normo za to leto.

Kljub močnemu dežju, sva se odločila, da se vrneva v NICO in si jo podrobneje ogledava.

V CAGNES-u sva zajtrkovala v avtu na plaži in opazovala velike valove. Privoščila sva si zdrav zajtrk: čokoladno potico s Coca-colo. Dež je ponehal, pa se je spet ulilo itd…

V približno dveh urah sva si večinoma kar iz avta ogledala vse znamenitosti Nice. Slikala sva bolj malo, sva pa raje kupila razglednice. Promenade des Anglais, ki se vije ves čas ob morju, je prekrasna. Na levi in desni ogromno palm, torej se voziš skozi »palmored«. Na eni stran je ves čas morje in plaža na drugi pa hoteli, ki so eden lepši od drugega.

Po ogledu Nice se peljeva nazaj skozi Cagnes v Antibes. Na levi lahko vso pot opazujeva ogromne valove, dež pa še vedno ni ponehal.

V mestu GOLF-JUAN sva zavila v marino in videla do sedaj največje mega-jahte. Tudi v Monte Carlu ni bilo tako ogromnih.

Tankala sva 45,76 l goriva (cena goriva 0,8 €/l = 36,61 €), kar pomeni, da sva imela porabo 5,14 l/100 km.

CANNES je kot Nica ogromno in prekrasno mesto. Ob morju so sami hoteli in casinoji – ena stavba lepša od druge. Hoteli so še razkošnejši kot v Nici in izgledajo kot palače. Sicer pa se to za Azurno obalo in njen sloves tudi spodobi. Cesta pelje tudi tu ob morju med palmami. Šest nadebudnežev se v neoprenih meče v valove in dva poslušata celo surfati, pa jima ne uspeva najbolje. Pred Cannes-om je krasen otok z gradom na clifu.

Nadaljujeva pot po vijugasti cesti ob morju med prekrasnimi rdečimi sklalami – Calanques. Peljeva se skozi mesta THEOQULE SUR MER, MIRAMAR in si v ST.RAPHAELU privoščiva dve pici za sabo. Peljeva se naprej še skozi FREJUS, kjer so krasne plaže z mivko in ugotavljava, da je pica precej zanič, sploh pa čisto nič ne diši po pici.

Kljub zimi so vsa mesta presenetljivo polna turistov, motoristov in skuteristov. Očitno tu ne poznajo mrtve sezone.

Mestece ST. TROPEZ je sicer malo s poti, a vseeno zavijeva tja. Do tja se peljeva skozi pravi vodomet, saj se je en avto zaletel v hidrant. Mesto je kot bi ga naslikal! Majhne pisane hišice se držijo ena druge in izgledajo kot iz škatlice. Mesto je bilo nabito s turisti, tako da se nisva kaj dosti ustavljala. Bila je že tema – vse je bilo v lučkah, pa tudi vse hiške so bile osvetljene.

Blaž je odkril skrivnosti francoščine: pred vsako besedo daš samo le, la ali les in že dobiš francosko besedo. Tako obvlada bede kot so le Big Mac, la poste in podobno. ;)

Izogibala sva se avtocestam, saj sva želela čim več videti. Nadaljevala sva po regionalni cesti (Route National) in Blaž je obžaloval, da ni z motorjem, saj je bila cesta res krasna.

HEYRES sva obvozila po obvoznici nato pa sva se delček poti peljala po avtocesti do TOULON-a. Mesto ima krasno obvoznico pod zemljo.

Že v Nici sva vzela tudi katalogec hotelov Première classe, ki so podobni kot Formula 1, le da imajo lasten tuš in WC v sobi, česar pa Formula nima. Zaradi tega razkošja so tudi malo dražji, ampak sva se vseeno odločila zanje. Hotel sva našla v prvo, saj je v katalogu tudi mini zemljevid, kako se pride do hotela.

Danes sva naredila 240 km, a nama je zaradi razgledovanja vzelo kar cel dan.

3. DAN (ponedeljek, 29.12.2003)

V SEYENE SUR MER sva v industrijski coni s pogledom na letalonosilko zajtrkovala zanič mrzlo pico in odlično čokoladno potico. Obredla sva cel polotok pred Toulon-om. V glavnem je tam zelo veliko vojaških objektov. Sicer pa jadrnice, male hiške, palme, sonce…. ST. MANDRIER SUR MER je kot iz škatlice.

TOULON sva samo prevozila. Ni tako posebno mesto kot Nica ali Cannes, saj se ponašajo predvsem z vojnimi ladjami. Ustavila sva se na info točki in poslala nekaj e-mailov z zelo kratko vsebino, saj je bila tipkovnica obupna in čisto drugačna v primerjavi z našimi običajnimi.

Po cesti RN 8 nadaljujeva proti Avignonu. Krasna moto-tišaška cesta med hribi. Kmalu za Beaussetom naletiva na tablo ob cesti, ki pravi, da je na tej cesti v petih letih umrlo 65 motoristov. Spet naslednja tabla opozarja motoriste, da lahko postanejo invalidi, da je na tem ovinku že nekdo umrl… V vsakem »dobrem« ovinku stoji taka tabla. Ampak cesta je res krasna in se ne čudiva povprečno 13 smrtnim žrtvam na leto, saj je tu sezona dolga 365 dni v letu. Pohvalno je, ker so na večini ovinkov dvojne ograje.

Peljeva se skozi veliko malih mest, ki niso niti vrisana na zemljevid in so si med seboj zelo podobna. Ob cesti je veliko vinske trte in polj, kjer verjetno poleti rastejo sivka in sončnice, kot sva videla na slikah. Verjetno tu povsod zelo piha, saj je ob cesti veliko polomljenih dreves, med vrstami trt pa so nasajene smreke in ciprese, ena zraven druge, kot ograja oziroma vetrna zaščita. Pri mestu AUBAGNE morava na avtocesto do AIX-EN-PROVENCE, ki stane 2,9 €. Slednje mesto le oplaziva, čeprav mu v vodiču pripisujejo veliko zanimivega.

Spet po regionalni cesti greva proti mestu SALON EN PROVENCE. Tu najdeva E.LECLERC in kupiva nekaj »prave« hrane. Trgovina ni tako razkošna kot v Ljubljani, kjer vsi hipermarketi tekmujejo med seboj v privlačnosti za kupce.

Pot naju pelje po neskončnem povsem ravnem drevoredu do AVIGNON-a. Še eno veliko mesto s prekrasnim starim mestnim jedrom, ki je ves za veličastni obzidjem. Tu se ustaviva in parkirava ter se peš odpraviva po starem delu mesta. Sonce se počasi skriva za oblake, zato ni več tako toplo kot prej. Veter močno piha in temperatura se spusti a 5°C. Ogledava si prekrasno papeško palačo od zunaj in nato še od znotraj. Nekega posebnega dela palače si ne ogledava, sa je ogled po osebi 33 €. V notranjosti palače je videti nekaj malega fresk in v glavnem so na ogled prazne, a vseeno veličastne stene. Ogled je voden z »vodičem v slušalki«. Blaž je bil presrečen, ko je v parku ob palači, v malem ribniku videl žival, ki jo je tekoj poimenoval »l' kuak«! Po ogledu se odpraviva še malo po ulicah. Mrači se že in vse je v lučkah. Kupiva si merico kostanja, ki pa ni preveč dober. Dokaj premražena in lačna se napotiva proti avtu, ki pa ni parkiran prav blizu.

Spet po regionalni cesti nadaljujeva pot proti ORANGE-u, ki sva si ga zastavila za najin današnji cilj. Prepeljeva lepo okrašen center mesta in zlahka najdeva najin hotel Première classe. Pomalicava, pokosiva, povečerjava ali karkoli že , nato pa se odločiva, da sva za danes zaključila in iz postelje gledava Chanel +.

Danes imava za seboj 250 km. Opazovala sva cene goriva skozi kraje. Cene dieselskega goriva se gibljejo nekje med 0,735 pa do 0,86 €/l, odvisno od kraja in črpalke.

4. DAN (torek, 30.12.2003)…..se nadaljuje.

[Hanzi]

A sta imela kakega digitalca s seboj. :rolleyes: Sicer pa slikce pofotkat z digitalcem pa bodo v digitalni obliki :?

kaj bi bilo zanimo videt kak slideshow na platnu v OLP-u al pa pri uzzyju. :OK:

Mislim da boš imel naslednjo (pa še kako )sredo veliko prijateljev, ki bomo vse mogoče hoteli vedeti o tvojih zadnjih dveh tednih.

[Dave]

...

Mislim da boš imel naslednjo (pa še kako )sredo veliko prijateljev, ki bomo vse mogoče hoteli vedeti o tvojih zadnjih dveh tednih.

Pa anA tut (da ne bomo pretirano sovinisticni).

[bladzo]

Žal digitalca ni bilo (ni dinar), sva pa imela navaden foto in sva že dala vse slike poskenirat (370 slik- bankrot, bo res teba čimprej digitalca nabavt).

[Noise]

Žal digitalca ni bilo (ni dinar), sva pa imela navaden foto in sva že dala vse slike poskenirat (370 slik- bankrot, bo res teba čimprej digitalca nabavt).

A bomo tole v OLP pogledali že v sredo? Povej, da zrihtam projektor...

[bladzo]

AnA pridno tipka, jst pa ji težim, kaj vse je še pozabila.

4. DAN (torek, 30.12.2003)

V Orangu sva si ogledala najboljše ohranjeno antično gledališče v Evropi. Zelo zanimivo in zares ogromno. Za vstopnino 5,5 € sva si lahko ogledala še mestni muzej. Mesto ima veliko antičnih ostankov. Pihal je zelo mrzel veter, zato sva se po hitrem postopku spravila v avto in se po »rumeni« cesti odpravila proti Clemont-Ferrandu. Tudi te ceste so zelo široke, sploh v ovinkih, in so povsod zelo lepo urejene. Cesta se je zelo dvignila in na vrhu prelaza sva videla sneg. Pred nama se je razprostrla neskončna zasnežena planota na višini cca 1000-1400 m. Ta cesta je očitno zahtevala že veliko smrtnih žrtev, saj sva na vsake toliko časa videla črno tablo v obliki človeka na katerem je pisalo, koliko let je imel.

Očitno je v tej pokrajini veliko zanimivega, saj je ob cesti veliko tabel, ki vabijo na oglede. Skoraj na vsakem hribčku stoji grad. Žal si bova zaradi pomanjkanja časa to pokrajino (Masif Central) ogledala kdaj drugič. Tokrat imava drugačne cilje!

Kmalu morava zaviti na avtocesto, saj druge ni – kar pa je vseeno v redu, saj to v takem primeru načeloma pomeni, da je avtocesta zastonj. Malo pred CLEMONT-FERRAND-om se začneva ubadati s tem, kje neki naj bi bilo dogajanje rally-a.

Naenkrat naju prehiti Toyota, vsa polepljena s sponzorskimi nalepkami, najin majhni Golf se kar strese, saj očitno dirkalna vozila nimajo nobenih omejitev pri ropotu izpuha. Blaž sploh ne pride do sape, ampak ji samo sledi (kolikor pač lahko). Kmalu opaziva na avtocesti znak »Dakar – prendre sortie 3«. Vsa srečna se pripeljeva naravnost pred Grande Halle d'Auvergne, kjer so tri dni pred začetkom rally-a tehnični pregledi.

Parkirava in greva raziskovat. Ljudi je ogromno. Kmalu najdeva za halo avto Braneta Krajnca. Ne veva, ali naj se sploh še premakneva od tam, da se ne bi z Branetom slučajno zgrešili. Vseeno narediva še en krog po hali. Ko se spet vrneva na isto mesto, Mercedeza ni več tam! Zbegano se ozirava naokrog, potem pa vidiva, da čaka Brane, s sopotnico Barbaro vred v avtu, na vstop v halo, da bo lahko pričel s tehničnim pregledom. Zraven stoji tudi Miran Stanovnik. Vsa navdušena jih hitiva pozdravljat in slikat. Miran naju začudeno gleda in si ne more kaj, da ne bi rekel: »Ja, kaj pa vidva počneta tukaj?!«

Brane se z avtom pomika v dvorano. Ob vhodu stojijo varnostniki in redarji. Miran nama pomigne, naj mu slediva v halo in naj se ne zmeniva kaj dosti za varnostnike. Hitro improviziramo navdušen pogovor in le Blaža povprašajo, če ima potrebno dovolilnico za na prizorišče tehničnih pregledov, meni uspe priti noter. Ker je nima, mora ven, a že čez nekaj minut je pri meni. V dvorano je prišel tam, kjer jo vozila zapuščajo. Ne moreva verjeti, da sva v središču dogajanja! Vsi okoli naju imajo okrog vratu dovolilnice, za katere so odšteli precej denarja, midva pa sva se le poslužila starih balkanskih navad. Blaž skače naokrog s fotoaparatom in v vsako malenkost vtakne svoj nos, mi (Miran, Brane, Barbara, njegova spremljevalna ekipa: Janez in Mišo) pa klepetamo o tem in onem. Miran kmalu odide, saj si mora še poiskati prenočišče. Tehnični pregled je (na najino žalost) že opravil. Njegov KTM že stoji pokrit v Parc Fermeju, zato ga tudi nisva mogla slikati. Vsak tehnični pregled je zelo zahteven in dolgotrajen. Enako natančni so bili pri pregledu Branetovega ML-a, kot pri VW Jute Kleinschmidt. Tu ne poznajo izjem. Tehnični pregled za avto traja približno 6 ur, toda te ure so se nama zdele kot minute.

Odločiva se prespati v istem hotelu kot je Brane s svojo ekipo. Počakava, da opravijo vse formalnosti in jim nato slediva. Vsi so se stlačili v kombi, ki je imel zadaj še vedno pripeto prikolico, s katero so pripeljali ML-a. Peljali naj bi se do kraja MARINGUES, ki je oddaljen cca 30 km. Brane zgreši izvoz na avtocesti, obrne pred cestninsko postajo in po precej kilometrih »panoramske vožnje« le prispemo v hotel. Recepcija ne dela več, zato nama prijazno ponudijo, da lahko prespiva v kombiju, ki je pravzaprav avtodom, skupaj z Janijem Trčakom in njegovo drago. Janija in Braneta poznava že od prej, saj je bil Blaž z njima na rally-u Carpat Trophy v Romuniji. Še kar nekaj časa vsi klepetamo v kombiju. Jani prinaša vino in zbija šale. Vsi kadijo in kmalu moramo v kombiju prižgati meglenke, da se lahko vidimo. Ko se že hočemo odpravit spat, se nam pridružijo še trije mladi nemški novinarji in zabava se nadaljuje do 4h zjutraj. Končno gremo spat!

Branetova celotna ekipa šteje njegov Mercedez ML s sopotnico Barbaro (doma imata 2 meseca starega sinčka Petra), support tovornjak Actros 2644, 4x4, s preurejenim podvozjem, v katerem so trije mehaniki ORC-ja, kjer so Branetu predelali avto in še spremljevalno vozilo Mercedez G 270cdi, predelan po predpisih, ki jih določa Dakar, tako da bi dejansko lahko z njim tudi tekmovali, v katerem sta Janez in Mišo. Mišo veliko slika in nato pošilja slike in poročila Petru Kavčiču v Slovenijo.

Mirana spremlja Toyota (Lucy), ki je že vsem dobro znana, vozi pa jo ponovno novinar David Stropnik.

Kot novinarji Primorskih novic so tu še trije Goričani s Toyoto Land Cruiser. Kot zanimivost naj povem, da je moral vsak od njih plačati 3.000 €, da je smel kot novinar spremljati Dakar.

V tej ceni imajo samo akreditacijo.

5. DAN (sreda, 31.12.2003 – SILVESTROVO)

V prekajenem avtodomu sva se zbudila šele okrog 10h. Privoščila sva si pol litra kakava v hotelu. Ko se je celotna ekipa postavila na noge, smo skupaj odšli v trgovino, nato pa smo se spet odpravili na prizorišče dogajanja. Ker sva vozila za njihovim kombijem, sva lahko parkirala na VIP parkirišču, kar pa nama sicer ni prineslo nobene ugodnosti. Spet sva pasla zijala, spet sva se pretihotapila v območje, kjer ne bi smela biti, ampak tokrat so naju kmalu pospremili ven.

Zunaj je bil strupen mraz z mrzlim vetrom. Okrog 16h sva se odpravila proti hotelu Premiere classe, ki je bil oddaljen le 1,5 km in celo dobila sobo! Malo sva si odpočila, pojedla »silvestrsko večerjo«, nato pa sva okrog 23h odšla pogledat v mesto, če imajo kje praznovanje na prostem. Po mestu, ki je bilo sicer povsem praznično okrašeno, smo se sprehajali le redki posamezniki. Tudi v lokalih ob glavnem trgu, ni bilo ne glasne glasbe ne veliko ljudi. Izgledalo je kot da so prišli na jutranjo kavo.

Malce razočarana, sva si ogledala le še veličastno katedralo in se vrnila še do Parc Fermee-ja, kjer so bila sedaj parkirana že vsa vozila in so čakala na jutrišnji štart. V avtu sva si zavrtela novoletni CD in si tako vsaj malo pričarala vzdušje. Ravno ob 24h sva prispela nazaj v hotel. No za »darilo« sva dobila na televiziji film v angleščini s francoskimi podnapisi - The Grinch!

Z vsem pohajkovanjem sva naredila okrog 70 km.

6. DAN (četrtek, 01.01.2004 – NOVO LETO)…………………….se nadaljuje

(na sliki Brane pred vstopom na tehnični pregled, ob vozilu pa stoji in mu daje napotke Miran)

[anA]

... pa še mal... :rolleyes:

6. DAN (četrtek, 01.01.2004 – NOVO LETO)

Vstala sva okrog 9h in se okrog 10:30 opravila na ogled prologa, ki se je začel ob 12h. Še dobro, da sva karte kupila že prejšnji dan, saj je bila pred okencem nepopoisna gneča. Dobro sva se »zadekala« :ph34r: , saj je bilo še vedno zelo mrzlo, le pihalo je malo manj kot včeraj. Nisva se hotela drenjati v dvorani, skozi katero so verjetno peljali vsi avtomobili iz Parc Fermee-ja na štart prologa, ki je bil za dvorano. Odpravila sva se kar na prolog, kamor so se tudi že začele zgrinjati množice. Ob progi sva našla dober prosto – zraven luže na progi, saj se nama je zdela to zanimiva točka za slikanje.

Kar točno se je začel štart. Najprej so bili na vrsti quoti – bilo jih je vsega skupaj deset, nato pa so štartali motoristi v obratnem vrstnem redu, torej od št. 199 do 1. Po štartu nekaj motoristov je začel počasi naletavati sneg. Ko pa je štartal Miran (številka 30), je snežilo že kar močno. Po nekaj urah stanja pri miru, sva bila že čisto premražena, kaj šele tekmovalci na motorjih :blink: ! Počakala sva še prvih 15 avtomobilov, nato pa sva se morala odpraviti proti Narbonn-u. Šla sva vso pot po avtocesti, ki pa je bila vse čas na višini 700-1050 m. Zelo močno je snežilo. Ponekod je bila cesta že splužena, povsod pa ne. Zagledala sva tovornjak ekipe KTM in mu hotela slediti, a se je po snežni brozgi vozil okrog 120 km/h, tako da sva po cca 10 km odnehala, saj je bil to v teh razmerah za naju kar prehiter tempo.

V mestecu MILAU sva iskala check point. Znašla sva se v zastoju, ker je bila cesta naprej zaprta, ker so tovornjaki ostali v zametih. Šla sva bližnji McDonald's in tam nama je motorist-tekmovalec povedal, da je check point zaprt zaradi snega, da smejo biti vsi motorji na prikolicah in da so šli tekmovalci z avtomobili po drugi poti - po avtocesti skozi Lyon. To so nama potrdili tudi goriški novinarji, ki so prav tako čakali na to, da se cesta odpre. Menda so spremenili pot za tekmovalce zadnji hip, ker so bile nekje napovedane demonstracije.

Cesto so kmalu odprli in nadaljevali smo z vožnjo proti NARBONNE-u. Tu se je vse dogajalo v samem centru mesta. Park, kjer so lahko tekmovalci pokrpali in popravili svoje konjičke, je bil dostopen vsem. Vse je bilo prijazno gledalcem, ki smo pasli zijala prav od blizu. :yea2: Postavila sva se na cilj današnjega dne, kjer so postavili oder, čez katerega je moral zapeljati vsak tekmovalec. Nekatere tekmovalce, sploh Francoze, so malo povprašali, kakšna je bila pot in katerič se že udeležujejo rally-a. Videla sva tudi tekmovalca prologa pri motorjih s številko 45. Slučajno sva ga zjutraj slikala, ko je s kolesom pregledoval progo! Malo čez polnoč sva dočakala Braneta, Miran pa je verjetno prišel že pred nama.

Prespala sva kar v avtomobilu, ker so bili vsi hoteli naokrog polni. Parkirala sva zraven park fermeja, da bi lahko zjutraj videla, kdaj se bo začela etapa.

Po v glavnem zasneženi cesti sva naredila cca 460 km. Tankala sva po skupno 1060 km in natočila 51 l, po 0,9 €/l = 45,92 €, kar pomeni, da sva imela porabo 4,81 l/100 km.

7. DAN (petek, 02.01.2004)

V avtu sva zelo dobro spala :zzz: , saj naju je šele okrog 9h :OK: zbudil ropot motorjev, ki so hiteli na start etape. V trenutku sva bila pokonci in najin hotel je že hitel za njimi. Izvedela sva, da je štart etape 4 km iz Narbonna v smeri proti Perpignanu in sva se takoj odpeljala tja. Čez gozd sva prišla do proge in se tako izognila vstopnini. Pa še lep izlet sva imela. Spet sva našla primeren prostor z dobrim razgledom in Blaž je užival v fotografiranju. Presrečna sva bila, ko sva zagledala št. 30 - Mirana Stanovnika, saj sva mislila, da sva ga že zamudila. Ugotovila sva, da so motoristi spet štartali v obratnem vrstnem redu. Kmalu za motoristi so štartali tudi avtomobilisti. Čakala sva Braneta. Tekma se je ustavila in odšla sva na štarj pogledat, kaj se dogaja. Nihče ni vedel nič natančnega, menda pa se je en avto zagozdil na progi in tako povzročil "zastoj". Brane je bil po prologu 91. in je še čakal na štart. Čez cca eno uro so razglasili, da ne bodo nadaljevali s tekmo in da jo bodo razveljavili. <_<

Odločila sva se, da bova Dakar pospremila še v Španijo do mesta CASTELLON DE LA PLANA. Ves čas sva se peljala po avtocesti. Sonček naju je vso pot grel skozi šipo. Bližala sva se spet toplim krajem! Prehitevajo naju tekmovalci in spremljevalna vozila. Tudi tu na nadvozih še vedno stojijo ljudje in pozdravljajo tekmovalce. Med gledalci je bilo največ motoristov.

Vso pot je noro pihalo in še dobro, da so bili lahko motorji spet naloženi, saj bi bila sicer taka vožnja za motoriste prava nočna mora. Kamioni pa se ne dajo motiti in se kljub vetru vozijo več kot 130 km/h. Že včeraj sva opustila misel, da bi kateremu sledila.

V Castellonu ravno ujameva celotno Branetovo ekipo na cilju. Spet sva tam, kjer ne bi smela biti in Blaž naredi nekaj res dobrih fotk.

V parku asistence divja pravi puščavski vihar. Veter dviguje mivko in jo nosi po zraku, tako da nama kmalu začne škripati med zobmi. Pri parc femeju srečava Trčaka in skupaj se odpravimo na parkirišče ob plaži, kjer bo naslednji dan dirka po mivki. Spet prespiva v hotelu Golf II in spiva zelo dobro, saj je za nama 550 km.

8. DAN (sobota, 03.01.2004)

Fino je, ker se zbudimo že kar v središču dogajanja. Nimamo težav z iskanjem in parkiranjem. Danes se nama prvič ne mudi za njimi, saj sva končala s spremljanjem rally-ja in uživava še v "najini zadnji etapi". Pogledava vse motorje in avtomobila in Blaž veliko slika in se jezi, ker nima digitalnega fotoaparata. Jasno se kot ponavadi Blaž spet izdaja za novinarja, zato lahko naredi nekaj zares dobrih slik, saj lahko stoji čisto ob progi. Španski redarji so ga nekajkrat vprašali za akreditacijo in ko so videli motosvetovo novinarsko izkaznico, se verjetno niso hoteli pregovarjati z njim, saj niso znali ne angleško, ne francosko, tako da so ga vedno pustili pri miru. Dirka je bila zelo zanimiva, videti je bila kar nekaj padcev motoristov. Spet nam je mivka, ki jo je veter dvigoval v zrak, škripala med zobmi.

Posloviva se od Braneta, Mirana pa žal po nobeni etapi nisva ujela. Poslovila sva se tudi od Janija in Mike, ki sta odšla z avtodomom proti Maroku.

Midva pogledava še kako dirkajo tovornjaki, nato pa se odpraviva proti Barceloni. Sedaj nama ni več treba hiteti, zato se bova spet izogibala avtocestam. Ob cesti je ogromno nasadov trte, mandarin, pomaranč in oljke. Spomnimo se, da smo 3. januarja in na poljih raste krasna zelena solata! Pomaranče ob cesti te kar vabijo, da jih utrgaj.

Med potjo sva tankala na črpalki Repsol. V Španiji je gorivo občutno ceneje. Za 49,85 l po 0,689 €/l, sva dala 34,35 €. Na internem števcu imava 979 km, kar pomeni, da sva imela porabo 5,09 l/100 km.

Skozi veliko malih mest prispeva v predmestje Barcelone, kjer prespiva v Formuli 1. Čeprav nama Formula ni najljubša, sva zelo vesela tuša, saj sva dva dni spala v avtu.

Opereva tudi čevlje, ki so polni mivke, med zobmi pa nama je tudi že nehalo škripati.

Narediva strateški plan za jutrišnji ogled Barcelone.

Od sledenja Dakarju sva precej utrujena in predvsem prepihana, za seboj pa imava danes okrog 350 km. :zzz:

9. DAN (nedelja, 04.01.2003)... se nadaljuje (kmalu :rolleyes: )

[bladzo]

eto še nekaj mojih utrinkov

Dakar 2004 ( pred startom)

Po nekaj letih spremljanja rallija »Paris-Dakar« po televiziji, sem se odločil, da si stvar pogledam kar v živo. Dodatno me je motiviralo to, da bo letos na ralliju nastopila tudi prva slovenska posadka z avtomobilom predvsem zato, ker sem Braneta poznal že od prej. Sprva sem zadevo želel speljati z motorjem, s še nekaj motosvetovci. Pogovarjali smo se, da bomo naložili motorna kolesa na prikolico, jih odvlekli do Maroka in si tam ogledali čim več etap rallija. Toda ta meni najbolj všečen način ogleda dirke je bil veliko bolj zapleten kot pa se je slišalo. Predvsem pa je bi za mene to kar (pre)velik finančni zalogaj. Zato sem se na koncu odločil, da si bom ogledal evropski del rallija, z avtomobilom in si z anO privoščil še malo dopusta. Tako sva se odpravila nekaj dni pred pričetkom rallija proti štartu v Clermont-Ferrandu, saj sva si želela pogledati tudi dogajanje pred pričetkom dirke.

Malo pred CLEMONT-FERRAND-om se začneva ubadati s tem, kje neki naj bi bilo dogajanje rally-a.

Naenkrat naju prehiti Toyota, vsa polepljena s sponzorskimi nalepkami, najin majhni Golf se kar strese, saj očitno dirkalna vozila nimajo nobenih omejitev pri ropotu izpuha. V tistem trenutku sploh ne pridem do sape od navdušenja, ampak ji samo sledim (kolikor pač lahko). Kmalu opaziva na avtocesti znak »Dakar – prendre sortie 3«. Vsa srečna se pripeljeva naravnost pred Grande Halle d'Auvergne, kjer so tri dni pred začetkom rally-a tehnični pregledi. Midva tja prispeva 30.12.2003, torej še dva dni do pričetka dirke. Že od istopa z avtoceste, naju usmerjajo varnostniki na prosta parkirišača.

Parkirava in greva raziskovat. Ljudi je ogromno in tudi prostor dagajanja je zelo velik. Kmalu najdeva za halo avto Braneta Krajnca (Mercedes ML500). Ne veva, ali naj se sploh še premakneva od tam, da se ne bi z Branetom slučajno zgrešili. Vseeno narediva še en krog po hali. Ko se spet vrneva na isto mesto, Mercedeza ni več tam! Zbegano se ozirava naokrog, potem pa vidiva, da čaka Brane, s sopotnico Barbaro vred v avtu, na vstop v halo, da bo lahko pričel s tehničnim pregledom. Zraven stoji tudi Miran Stanovnik. Vsa navdušena jih hitiva pozdravljat in slikat. Miran naju začudeno gleda in si ne more kaj, da ne bi rekel: »Ja, kaj pa vidva počneta tukaj?!«

Brane se z avtom pomika v dvorano. Ob vhodu stojijo varnostniki in redarji. Miran nama pomigne, naj mu slediva v halo in naj se ne zmeniva kaj dosti za varnostnike. Hitro improviziramo navdušen pogovor in le mene povprašajo, če ima potrebno dovolilnico za na prizorišče tehničnih pregledov, anI uspe priti noter. Ker nimam dovolilnice, moram ven, a že čez nekaj minut se znajdem po svoje in sem hitro pri ostalih. V dvorano sem prišel tam, kjer jo vozila zapuščajo. Ne moreva verjeti, da sva v središču dogajanja! Vsi okoli naju imajo okrog vratu dovolilnice, za katere so odšteli precej denarja, midva pa sva se le poslužila starih balkanskih navad. Jaz skačem naokrog s fotoaparatom in v vsako malenkost vtaknem svoj nos, ostali (Miran, Brane, Barbara, njegova spremljevalna ekipa: Janez in Mišo in anA) pa klepetajo o tem in onem. Miran kmalu odide, saj si mora še poiskati prenočišče. Tehnični pregled je (na najino žalost) že opravil. Njegov KTM že stoji pokrit (shhhhhhhh the beast is sleeping) v parc fermeju, zato ga tudi nisva mogla slikati. Da pristopiš na tehnični pregled pa moraš prej urediti vrsto formalnosti in za vsako stvar si časovno omejen (kdaj moraš priti skozi, sicer te kaznujejo.Da sta dobila vse žige jima je vzelo 2 uri. Vsak tehnični pregled je zelo zahteven in dolgotrajen. Pregledujejo vse varnostne elemente na avtu, plombirajo blok motorja, zračno komoro, šasijo, ugotavljajo ali si se prijavil v pravilni tekmovalni razred. Kot zanimivost naj povem, da je na vozilu od Braneta, manjkal vijak, ki pritrjuje pleksi steklo na vratih in so mu ga morali mehaniki v tistem trenutku priviti, sicer nebi mogel nadaljevati s pregledom. Enako natančni so bili pri pregledu Branetovega ML-a, kot pri VW Jute Kleinschmidt. Tu ne poznajo izjem. Tehnični pregled za avto traja približno 6 ur, toda te ure so se nama zdele kot minute, saj se je okrog naju dogajalo marsikaj. Na sosednji stezi so imeli tehnični pregled motoristi. Jasno sem poskušal »sline cedit« okrog vsakogar, na srečo so bili vsi tako zaposleni, da ni nihče opazil, da nimam akreditacije. Vmes sem se dodatno preklinjal, ker mi je zmanjkalo filma, po katerega nisem mogel, saj sva imela samo »enosmerno karto« (nikoli več brez digitalca!!!!).Najbolj zanimiv motor je bila sigurno Yamaha 2wd, do nje se ni dalo priti vsaj 1/2 ure zaradi količine novinarjev, ki so se zanimali za ta motor, ga snemali, slikali, ravno toliko, da ga niso kar »razšraufali«. Jasno pa je bilo največ KTM-ov. Recimo, da je od 200 motorjev sigurno od tega cca 130 KTM-ov, ki so takšni in drugačni. Veliko je tovarniških replik (vsaj na videz), kar nekaj pa je tudi čisto serijskih LC4 Adventure, ki imajo samo najnujnejše predelave kot so: dodatne posode za gorivo, vodo, nosilce za navigacijsko opremo in še kakšne malenkosti, ki so očem skrite. Vozniki pa so videti vseh mogočih starosti. Na vsakem motorju pa sem opazil dodatno torbico, ki pa je verjetno za varnostno opremo (rakete,…). Presenetila me je majhna količina velikih KTM-ov LC8. Bile sta dve repliki in pa neki privatnik s čisto serijskim srebrnim LC8 (samo dodatna stranska posoda za gorivo in navigacijski inštrumenti), tako da naslednje leto upam, da se na startu pojavi tudi Noise.

Branetova celotna ekipa šteje njegov Mercedez ML s sopotnico Barbaro (doma imata 2 meseca starega sinčka Petra), support tovornjak Actros 2644, 4x4, s preurejenim podvozjem, v katerem so trije mehaniki ORC-ja, kjer so Branetu predelali avto in še spremljevalno vozilo Mercedez G 270cdi, predelan po predpisih, ki jih določa Dakar, tako da bi dejansko lahko z njim tudi tekmovali, v katerem sta Janez in Mišo. Mišo veliko slika in nato pošilja slike in poročila Petru Kavčiču v Slovenijo.

Mirana spremlja Toyota (Lucy), ki je že vsem dobro znana, vozi pa jo ponovno novinar David Stropnik.

Kot novinarji Primorskih novic so tu še trije Goričani s Toyoto Land Cruiser. Kot zanimivost naj povem, da je moral vsak od njih plačati 3.000 €, da je smel kot novinar spremljati Dakar.

V tej ceni imajo samo akreditacijo!

Naslednji dan sva se spet odpravili na prizorišče dogajanja. Ker sva vozila za Branetovim kombijem, sva lahko parkirala na VIP parkirišču, kar pa nama sicer ni prineslo nobene ugodnosti. Spet sva pasla zijala, spet sva se pretihotapila v območje, kjer ne bi smela biti, ampak tokrat so naju kmalu pospremili ven.Tehnični pregledi še kar trajajo. Odločiva se preveriti kaj se vse dogaja okrog dvorane. Na enem od parkirišč je parkirana cela Mitsubishijeva tovarniška »flota«. Pripravljajo se na vstop na T.P. in nato v park ferme. Ko si jih pobliže ogledam opazim, da nimajo ta vozila nič skupnega s serijskimi vozili razen 4 koles. Vse je v karbonu, imajo dvojne vzmeti,……. Na T.P. in v park ferme morajo tudi vsa asistenčna vozila.

Naj omenim še nekaj zelo zanimivih vozil: to sta sigurno ameriška chevrolet pro trucka, ki nimata nobenih stekel, takšni in drugačni buggyi (tudi buggy favorita Schleeserja št.200) z samo zadnjim pogonom!!, in še nekaj prototipov, za katere pa ne veš ali so to podmornice ali space shutli. Tudi danes opaziva še nekaj motorjev, ki prihajajo iz T.P. Opaziva celo KTM EXC 125 s št.55, Yamaho wr250f, BMW r100gs, nekaj nerazpoznavnih in pa tudi takih, ki so dajali izgled, da so prepeljali vsaj deset Dakarjev. Tudi bivši zmagovalni motorji še tekmujejo, recimo Yamaha Super Tenere, Cagiva Elephant. Tukaj ne smem pozabiti na gromozanske tovornjake, ki imajo vsi zelo velika kolesa, cel kup dodatnih vzmeti (celo Öhlins) in ravno tako dirkaško notranjost kot avtomobili.

Takšen je bil nekako moj pogled na dogajanje pred dirko Dakarja. Jasno ogromno stvari sem izspusti, saj se mi neljubi več tipkati. Tako ali tako pa se večini neljubi brati dolgih tekstov in večina tudi tega stavka ne bo videla.

(na sliki mitsubishi samo z zadnjim pogonom)

[anA]

... mal (al pa velik... :rolleyes: ) z zamudo... še zadnji del...

9. DAN (nedelja, 04.01.2003)

Prvič sva zajtrkovala v Formuli 1 in sva bila kar zadovoljna. Cel dan sva namenila ogledu BARCELONE. Najprej sva prav ponesreči, ker sem tako dobro navigirala, prišla do cerkve Sagrada Familia, ki je res vredna ogleda. Ker nisva imela mednarodne študentske izkaznice, si je nisva ogledala od znotraj, saj je bila vstopnina za "odrasle" občutno dražja. Cerkev je že na zunaj tako posebna in impresivna, da nama je to zadostovalo in sva se raje odpravila na goro Tibidabo. Na vrh sva se peljala z vlakcem, podobnim kot ga imajo na nekaterih smučiščih. Na vrhu sva videla, da je cesta speljana prav do vrha, pa tudi parkiranje je bilo urejeno. V vodiču obljubljajo, da je zraven cerkve zabaviščni park, ki ga kar ne morejo prehvaliti. Bila sva zelo razočarana, saj je vsa stvar prilagojena otrokom in res ne najdeš nič adrenalinskega, vstopnina pa je 22 €! Ogledala sva si torej cerkev Sv. Srca, ki jo je dal zgraditi Don Bosco. Notranjost krasijo čudoviti barvni mozaiki in vitraži. Na goro se splača priti predvsem zaradi razgleda. Pred teboj se razprostira ogromno mesto - Barcelona. Zdi se, da sili v morje.

Nadaljevala sva na Jupitrovo goro (Montju&iuml;c), kjer sva videla krasne parke, Fundacijo Joan Miro, olimpijski atletski stadion… Zapeljala sva se na vrh do gradu oziroma trdnjave Castello, od koder je bil čudovit razgled. Krasno se je videlo pristanišče (tovorno in potniško). Sonce je že prav prijetno grelo in ko sva prispela do plaže, sva videla, da je celih 18°C in to v začetku januarja! Videla sva ogromno lepih stavb, hoteli in muzeji so kot palače, povsod so palme in tudi vsa krožišča so, kot povsod do zdaj, zelo lepo urejena - ponavadi s palmami in vodometi.

Parkirala sva na obali Moll de la Barcelona in se sprehodila po Barceloneti do Port Olimpica. Do tja sva hodila čisto ob morju po plaži z drobnim peskom. Veliko ljudi se je prišlo sem "martinčkat", saj je sonce zelo prijetno grelo. Poleg razigranih psov, ki so uživali v vodi, sva opazila tudi dva kopalca! Nazajgrede sva si privoščila kosilo v neki obalni restavraciji. Bilo je zelo drago in nisva se kaj dosti najedla.

Zapeljala sva se do Port Vella, parkirala v garaži in si ogledala akvarij. Zelo lepo in zanimivo! En del akvarija imajo narejen tako, da hodiš v tunelu pod vodo, okrog tebe pa plavajo morski psi in še druge velike ribe. V prvem nadstropju so imeli v bazenu polno skatov, ki sva jih božala. Izgledalo je, kot da se hodijo čohljat. Zelo so prijetni na otip, mehki in gladki.

Zunaj je bilo že temno, zato sva mislila, da si znamenitosti v centru žal ne bova mogla ogledati. Na srečo pa je Blaž zavil na glavno avenijo, ki pelje skozi center - La Rambla, kjer so znamenitosti na levi in desni (Palau Güel, Grand Theatre del Liceu, Museu d'Arts Decoratives, krasen park na desni in pripeljala sva se do Placa de Catalunya. Nato sva šla še po ulici, ki jo imenujejo pogovorno kar Jabolko spora, kjer sva videla dva popolnoma odštekana bloka.

Odločila sva se, da bova prespala v Lleidi, v Formuli 1, ki je cca 150 km iz Barcelone. Hotel je cca 5 minut iz centra mesta.

Naredila sva cca 250 km.

10. DAN (ponedeljek, 05.01.2004)

Takoj po zajtrku sva jo mahnila proti ANDORRI. Pokrajina v Španiji je postajala vedno bolj hribovita, mesta preprostejša. Do Andore vodita iz Španije dve poti in ena iz Francije, tako da ni težko zgrešiti.

Kmalu potem, ko se je cesta začela dvigati, sva naletela na elektrarno, za njo pa se je razprostiralo krasno ogromno jezero. Poslikala sva in šla dalje.

Razveselila sva se pobeljenih vrhov v daljavi. Andora ne sodi v EU, zato sva morala prečkati mejo, ki pa je tam zgolj formalno, saj smo se vsi kar peljali skozi. V nasprotno smer sva opazila, da se nabira kolona vozil. Andora slovi po nizkih cenah, brez davkov in očitno Španci masovno hitijo tja po nakupih. Res je, da je 05.01. dan pred njihovim praznikom obdarovanja - 06.01. so sv. Trije kralji, zato je bila verjetno gneča še toliko večja.

V SANT JULIA DE LOIRA nama je gospod v turističnem infu v angleščini predstavil Andoro in naju opremil z zemljevidi.

Ko sva prispela v glavno mesto ANDORRA LA VELLA so se trgovine ravno zapirale (zaprto imajo načeloma od 13h - 15:30 ali 16 h). Nisva se mogla načuditi velikemu številu trgovin z moto in avto opremo, saj so bile kar cele ulice samo tovrstnih trgovin. Kmalu sva ugotovila, da je celo mesto organizirano tako, so trgovine z istovrstnim blagom na kupu, kot bi imeli motoristično četrt, četrt s tehnično robo, z igračami itd. Odločila sva se, da bova v času, ko so trgovine zaprte obiskala terme Caldea, po priporočilu Kat in Rudeta. Za 26 € po osebi je bila to najdražja stvar, ki sva si jo privoščila. Uživala sva v različnih vrstah vodne masaže v različnih bazenčkih, namakala sva se v antičnih termah, šla v finsko in turško savno.

Tako lepo okopana sva se odpravila po nakupih. Kmalu naju je želodec popeljal v McDonald's (po načelu ziher je ziher). Kupovala sva v glavnem z očmi, brez posebnega namena, zato naju je zaradi velike množice kupcev vse skupaj kmalu minilo in odšla sva proti Franciji. Vso pot so avtomobili v nasprotni smeri stali v koloni. Veselila sva se, da nisva med njimi, saj sva najprej mislila priti v Andoro iz Francije.

Na francosko stran se lahko pride skozi tunel, ki ga je potrebno plačati, ali pa čez prelaz, ki se dvigne na cca 2400 m. Odločila sva se za slednjo pot in kmalu sva se kot po ogromni gazi peljala skozi zasneženo pokrajino. Nedavno je moralo tukaj možno snežiti, saj je snega ob cesti več kot 1 m. Na vrhu je ogromno krasnih smučišč. Tja sva prišla ravno, ko je sonce zahajalo in so bili zasneženi hribi vsi rdeči. Prekrasno!

Pred vzponom na prelaz sva tankala, čeprav sva naredila šele 543 km, saj je tu gorivo precej cenejše in sva si mislila, da na vrhu prelaza ne bo več črpalk. Za 28,55 l po 0,58 € sva dala 16 €, kar pomeni, da sva imela porabo goriva 5,25 l/100 km. Na prelazu pa so stale še vsaj tri črpalke!

V zadnjem mestecu pred mejo sva kupila še nekaj francoskih sirov za domov, ki so prav tako cenejši.

Tudi andorsko-francosko mejo sva kar prepeljala in žal že v temi nadaljevala proti Carcassonnu. Že precej v vznožju hribov je avto, ki naju je malo prej suvereno prehitel, zletel s ceste zaradi poledice.

Kakšnih 30 km od meje so ob cesti stali francoski cariniki in ustavljali Francoze - kako zahrbtno! Pelješ se čez mejo, nihče nič ne gleda in po 30 km ravno privlečeš na plano, vse kar si kupil, pa te ustavijo!

Po zelo lepi cesti sva prispela do CARCASSONNA, kjer sva prespala v Premiere class-u. Gospa na recepciji je doma iz Zagreba, tako da se malo pogovorimo v hrvaščini.

11. DAN (torek, 06.01.2004, Sv. Trije kralji)

V Carcassonnu je najbolj ohranjeno srednjeveško mestece, ki mu pravijo CITÉ. Mestece leži za ogromnim dvojnim obzidjem. V notranjem delu sva si ogledala grad in šla tudi na voden ogled po grajskem obzidju (v francoščini), ker se sicer sam ne smeš sprehajati po njem. Šla sva tudi v hišo strahov oz. Hounting house. Animacija traja 20 min. Slediš vratom, ki se odpirajo in v vsaki sobi se nekaj dogaja. Dokaj scary!

V mali gostilnici, ki je bila povsem v srednjeveškem stilu, sva si privoščila palačinke, ki so bile zelo dobre! V sklopu grajskega obzidja je tudi cerkev s prekrasnimi in ogromnimi barvnimi stekli.

Na poti do Arles-a sva zavila še na delto reke Rhône. Na tej popolni ravnini se razprostirajo vinske trte na levi in desni, do kamor seže oko. Malce višje so riževa polja. Videla sva veliko krav, oslov in čisto belih konj. Ker se je že mračilo so se nad močvirjem začele razprostirati meglice, kar je naredilo posebno čarobno vzdušje.

V ARLES-u sva najprej poiskala hotel Premiere classe, ki je bil najbolj zdelan do sedaj. Odšla sva v mesto in si ogledala antično gledališče zelo v grobem, ker je bilo zelo slabo osvetljeno in pa areno, ki ji manjka 3. nadstropje, ker so (v ne vem katerem stoletju) kamne iz tega nadstropja uporabili za gradnjo hiš v notranjosti arene, da so bili varni za "obzidjem".

12. DAN (sreda, 07.01.2004)

Kar zgodaj sva vstala in si ogledala še drugi del delte Rhône, ki se imenuje tudi pokrajina Camargues. Tudi ta del je povsem ravninski. Na koncu rta je mesto PORT ST. LOUIS, ki je zelo industrijsko mesto. Kar malo si razočaran, ko se iz prelepe narave zapelješ v sivo industrijo, ki se razprostira prav do Marseille-a. Ob poti sva spet videla veliko konjev, ovac, bikov in celo belega oslička s črnimi pikami!

Ob zelo prometni cesti proti Marseillu sva med povsem industrijsko pokrajino videla čaplje, različne ujede in celo flaminge!

MARSEILLE sva prepeljala po dolgem in počez in si kar od daleč ogledala slavolok zmage in nekaj lepih cerkva. Iskala sva cesto do Cassisa, od koder se lepo vidi clife - Calanques. Med iskanjem sva si ogledal od daleč tudi vse otočke pred Marseillom in končno odkrila pravo cesto.

Po nacionalni cesti sva prispela do CANNES-a , kjer sva šla na veliko kolo v zabaviščnem parku, nato pa je Blaž nostalgično zaigral še 65 žetonov na igralnih avtomatih. No precej žetonov je tudi priigral in jih znova zaigral. Dobila sva igralne karte, obesek za ključe in plišastega psa - za Koni.

Prespala sva v do sedaj najdražjem hotelu Premiere Classe v Nici (38 €), je pa res, da je čisto ob obali. Zamenjati sva morala posteljnino, ker je bila umazana.

V dneh dveh sva prevozila cca 750 km.

13. DAN (četrtek, 08.01.2004)

Začenjalo se slabo vreme, zato sva jo mahnila kar proti Sloveniji. Ko sva zlagala prtljago v avto, sva videla, da so nama ponoči vlomili. Ukradli so nama samo eno stvar... UGANITE KATERO.... :P

Ustavila sva se še enkrat v Monte Carlu in se peljala še skozi zelo lepo obmorsko mestece MENTON, ki je zadnje mesto v Franciji pred Italijo. Tu sva se še ustavila in tankala, saj je gorivo v Franciji cenejše kot v Italiji. Po 904 km sva natočila 41,83 l po 0,799 €/l = 33,42 €, kar pomeni, da je bila poraba 4,62 l/100 km.

Zavila sva na avtocesto in se pripeljala do Ljubljane. Ko sva prispela domov v Ljubljano je bilo stanje na števcu 292.876 km.

ŠE MALO STATISKE:

· skupaj sva naredila 5285 km,

· v trinajstih dneh,

· trikrat sva prespala v avtomobilu,

· za devet nočitev sva plačala skupno 275 €.

[Dada]

Koliko sta pa vse skupaj porabila, če ni skrivnost. Zanima me samo hrana, pijača, vstopnine, skratka koliko približno pride takšen 14-dnevni izlet (nakupi spominčkov ne štejejo).

[anA]

Dada za popolnoma vse sva porabila točno 1.140 €.