CHD Alpe Adria championship

[salsa]

Evo pa še obljubljeni rezultati z dirke v Brnu:

125 GP: Boštjan Pintar (prijatelji ga kličejo Umek) je zasedel 13 mesto po ne najbolj posrečeni nastavitvi motorja, v250 SP je Igor Štemberger vknjižil novih 10 točk za 7. mesto, v 250 GP je zaradi okvre motorja in padca odstopil Miran Hudovernik, Dejan Šenk pa je osvojil še eno nehvaležno 4. mesto.

V razredu 600 Supersport je slavil Marko Jerman, ki je v zadnjem krogu deklasiral konkurente in si privozil kar nekaj prednosti do ciljne črte.

V najmočnejšem razredu je po prekinitvi in ponovnem štartu obakrat vodil Berto Camlek in se z zmago utrdil v vodstvu prvenstva AA, 27. mesto pa je osvojil Mitja Koštomaj, ki pa mu je v prvem delu dirke kazalo mnogo bolje, pa je bila zaradi nesreče prekinjena.

Čez 14 dni je na sporedu dirka v Hungaroringu na Madžarskem, kjer lahko ob ugodnem razpletu prvak že postane Berto Camlek.

V Brnu smo imeli tudi profesionalnega fotografa, a ga je žal bolezen položila v posteljo in je posnel le nekaj fotografij. Če jih uspemo dobiti jih objavimo, v nasprotnem primeru pa jih sigurno vidite v Avtofokusu.

Finale prvenstva se nam obeta 12.09. v Rijeki, kamor ste vsi tudi vabljeni.

[Jure007]

125 GP: Boštjan Pintar (prijatelji ga kličejo Umek)

V Brnu smo imeli tudi profesionalnega fotografa, a ga je žal bolezen položila v posteljo in je posnel le nekaj fotografij. Če jih uspemo dobiti jih objavimo, v nasprotnem primeru pa jih sigurno vidite v Avtofokusu.

Mi smo ga klical Smajli :grim

Željko (fotko) - drži se, mi smo s tabo :friend1:

PS: čestitke vsem :notworthy:

Popravljeno Avgust 18, 2004. Popravil Jure007

[katja]

Evo, ene par :P :P :P :P za vse naše dirkače. Pa še :OK: :004 :OK: za Camleka in Jermana, ker sta poskrbela, da se je na češkem zopet slišala slovenska himna.

[Jure007]

Ko sem brskal po svojih datotekah, sem odkril članek, ki ga je brat, kot referat napisal o svojem očetu. Toliko, samo za zanimivost, lahko to sedaj preberete.

SILVO HABAT: Spomini na moje najlepše dirkaške čase

Z dirkanjem sem začel zelo pozno, saj v mladih letih nisem imel možnosti, kasneje pa me je ovrala gradnja hiše, zato sem si šele pri 28. letih lahko privoščil motor in začel s prvimi tekmovanji.

Tekmovati sem začel z navadnim MZ motorjem, s katerimi so bile dirke tudi na Grobniku. Ta motor je bil absolutno prepočasen, zato sem za sezono 1983 kupil Yamaho 250 od Vojka Prinčiča, a na žalost v celi sezoni niti enkrat nisem videl kariraste zastavice, saj se je motor veliko kvaril, nekaj pa je bilo tudi padcev. Prav tako je bilo s prvo polovico sezone 1984, zato sva šla z (danes na žalost že pokojnim) Nikom Matjažem v Švico po novo Yamaho 250. To je bil 3 leta star model, pa vendar nov, iz zaboja. Od takrat naprej ni bilo nobene okvare več in več kot odlična priprava motorja, kot že rečeno iz Matjaževih rok, je bila tu že prva zmaga, nato druga in tretja in istočasno bliskovit vzpon na prvo mesto v točkovanju. Že leta 1984 sem prvič postal državni prvak bivše države, nato pa še leta 1985 in 1986. Takrat je bil to izredno velik dosežek in v bivši Jugoslaviji so me kot trikratnega zaporednega prvaka nagradili s tako imenovano "ZLATO ČELADO", teh priznanj pa v takratni Jugoslaviji še niso veliko podelili, sploh pa ne v razredu 250ccm. Dirke so potekale na Grobniku, Slavonski Požegi, Kraljevu in Novem Sadu. Takrat je bil razred 250 izredno močan, saj je bilo sposobno zmagati kar šest ali sedem voznikov: bivši državni prvak iz Kamnika Božo Janežič, Mitja Erjavec iz Gorice, Zvone Lavrič iz Ribnice, brat Miro Habat, Martin Šraj iz Radomelj, najhujše borbe pa sva imela s Hrvatom Zdravkom Leljakom iz Sever teama, pa tudi Ivan Šola iz Splita je poskrbel za kakšno presenečenje in tudi Dragan Stanković iz Beograda. Kljub temu sem se tri leta uspešno branil vseh napadov svojih nasprotnikov, ki so me včasih skušali premagati tudi na nepošten način. Tako je Ivan Šola pripeljal iz italijanskega Morbidellija Massima Gumbinnija, da bi me na dirki oviral, namreč tudi Šola je vozil Morbidellija. Gumbinni me je resnično oviral, a sva imela vseeno veliko prednost pred zasledovalci, nakar sem mu v petem ali šestem krogu pokazal pest in mu dal vedeti, da je še vedno na tujih tleh in da se mu lahko tudi kaj zgodi. Zelo hitro je razumel moje kretnje in nobenega oviranja ni bilo več. Tudi takrat sem zmagal, saj je Gumbinni, ki je bil pred mano, kmalu nato padel.

Zakaj taki uspehi? Zato ker sem že takrat resno pristopil k vsemu kar spada zraven. Ni samo dirka, pač pa še mnogo drugih dejavnikov, ki pa se jih navzven ne vidi. Upam si reči, da sem bil takrat eden redkih, ki sem tudi kondicijsko treniral, gotovo pa nihče tako intenzivno kot jaz.

Po tretjem naslovu leta 1986 v 250, ko sem dosegel že vse svoje zastavljene cilje, sem sprejel nov, lahko bi rekel, da največji izziv, ki ga do danes ni sprejel še nihče iz republik bivše države: prestop v kraljevski razred 500 ccm. Od Nizozemca Boet van Dulmen-a sem kupil 3-valjno Hondo in se kot edini Slovenec oz. Jugoslovan, podal na mednarodna, evropska in svetovna prvenstva!

Imel sem svojega velikega idola: Eddie Lawson, večkratni svetovni prvak v razredu 500, ki me je s svojimi atraktivnimi vožnjami resnično navduševal. Na vseh teh tekmah v razredu 500 sta mi ostala v zelo lepem spominu dva dogodka in sicer z Velike nagrade v nizozemskem Assnu in francoskem Le Mansu leta 1987. Prvi trening v Le Mansu smo zamudili. Takrat smo že v četrtek vozili 1 uro prostega treninga, v petek 2 uradna in isto v soboto. Na dirkališče smo prispeli šele v petek na 2. uradni trening. Bil je zelo deževen vikend, saj so dežne kaplje odskakovale od asfalta. Takrat je "pole position" dosegel Christian Sarron z Yamaho YZR s časom 1.45.49, drugi je bil Eddie Lawson s sekundo zaostanka, na 14. mestu s časom 1.51.84 pa sem bil jaz, pred tovarniškim voznikom Shunjy Yatshushirom (NSR ROTHMANS HONDA), ki je dosegel čas 1.52.55. Evropski prvak iz leta 1986, Manfred Fischer pa je zaostal za mano kar 2 sekundi in še in še bi lahko našteval znana imena, ki so se morala ukvarjati z voznikom, ki je takrat prihajal iz nekonkurenčnega komunizma. Istega leta za Veliko nagrado ASSNA je bilo na sami dirki izredno razburljivo. Nestanovitno nizozemsko vreme je botrovalo kar trem ponovitvam starta v eni dirki. Dirko smo začeli v suhem. Po petih krogih je bila že prva prekinitev zaradi dežja. Na 22. mestu je bil že prej omenjeni nekdanji evropski prvak Manfred Fischer, le 5 stotink sekunde pred menoj, s 4-mi sekundami zaostanka je bil Bruno Kneubuehler (CH) na 27. mestu, tovarniški voznik ROTHMANS HONDE Yatshushiro pa je bil na 29. mestu že 28 sekund za menoj, vendar sem prepričan, da se je uštel pri izbiri gum (še sreča, da jaz nisem imel kaj zbirati - imel sem samo ene suhe in ene dežne gume!). Prav tako je gume napačno izbral Rainer Scott (NL) z Yamaho YZR, ki je bil na 31. mestu, pa takrat vzhajajoča italijanska zvezda, sin velikega industrialca bele tehnike, Alessandro Valezi, ki je bil šele na 33. mestu. Ponovni start je bil v dežju, vendar je že pred ogrevalnem krogu prenehalo deževati in julijsko sonce, ki je posijalo izza oblakov, je hitro osušilo stezo, tako da je bilo po nekaj krogih tekmovanje znova prekinjeno, saj smo imeli vsi dežne gume, v suhem pa je s temi gumami nemogoče voziti. Znova smo morali menjati dežne gume za suhe. Po končani dirki so uradni rezultati pokazali, da sem dirko končal na odličnem 19. mestu, na 18. mestu pa je bil Japonec Tadaiko Taira (Marlboro Yamaha team), katerega je takrat vodil legendarni Giacomo Agostini, 15- kratni svetovni prvak, zaostali pa so Francoz Guilleux (elf Honda), pa Švicar Bruno Kneubuehler, pa španski idol Daniel Amatrion in drugi.

Zelo rad se spominjam tudi evropskega prvenstva v Hockenheimu v razredu 250ccm leta 1986. Kadar sem bil v Nemčiji na dirki, je bil vedno z menoj moj najboljši prijatelj, sicer doma iz Rijeke, ki pa že vse življenje živi v Nemčiji, Walter Marelja, ki dela v dirkalnem oddelku PORSCHE. On mi je pripravil Yamaho za to dirko v Hockenheimu in me spremljal na dirki. Na kvalifikacijah nas je bilo kar 66 (!) tekmovalcev, na dirko pa se jih je uvrstilo "le" 36. Na prvem uradnem treningu sem bil na 19. mestu, le za 41 stotink pred menoj pa je bil Helmut Bradl na 15. mestu, Andreas Preining pa je bil z dvema sekundama za menoj šele na 35. mestu, na 37. mestu pa se je znašel Jean Philippe Ruggia. Vsi našteti so kasneje zmagovali na svetovnih prvenstvih do 250ccm!! Na žalost pa dirke nisem dokončal, saj se je na motorju pojavila nepredvidljiva tehnična okvara.

Leta 1988 sem prenehal tekmovati, saj finančno nisem več zmogel iti "vštric" s tehnologijo in seveda močno konkurenco. Vendar pa mi dirkaška žilica ni dala miru, zato sem leta 1990 kupil staro Yamaho in znova začel tekmovati v razredu 250ccm vendar sem vozil le državna in mednarodna prvenstva. Postal sem viceprvak Slovenije. Svoj zadnji izziv sem uresničil leta 1993, ko sem kupil Kawasaki 750ccm ali SUPERBIKE, kjer sem prvo leto znova postal viceprvak, naslednje leto pa sem se sredi sezone zaradi pomankanja finančnih sredstev za vedno poslovil z dirkaških stez kot aktivni tekmovalec.

[Petzl]

:notworthy: :notworthy: :notworthy: , ostal brez besed.. samo skoda, da je za drzavo vse bolj pomembno kot dirkanje :cry:

[Butnglavc]

Kapo dol pred takimi rezultati, :notworthy: bi pa blo zanimivo prebrat uspehe tudi drugih, ki so tekmovali oz še tekmujejo

[salsa]

Ja res zavidljivi rezultati, kapo dol!!

Če pa najdem kej časa, pa tut js napišem enkrat štorijo o dvojici

Camlek Hubert - Pogorelc Peter, ki sta s prikoličarjem v letih 1968 do 1978 tekmovala v Yu prvenstvu in po mednarodnih dirkah in tudi osvojila 2 zlati čeladi za 6 zaporednih naslovov prvaka Jugoslavije.

[IBA]

JA JA TE PREKLETE FINANCE..... Mislim, da ima naša država kar nekaj "Rossijev, Setejev, in podobnih asov...

Kake cajte pa so vozli naši v Brnu????

LP

[salsa]

Js vem za Camleka, najhitreje je šel v dirki 2.07.20, kot tale anglež z WCM-om v GP-ju.

[Jure007]

BRNO

23.08.1987 je šu najhitreje na treningu Wayne Gardner 2.07.58 :hmm:

A je tale rezultat Camlekov pravilen? Če je, kapo dol :notworthy: Ker se mi čudno zdi, ker na Grobniku ma Rainey še vedno skoraj 2 sek. prednosti... :hmm:

Leta 1988 je točno 2.07.20 peljal Eddie Lawson (svetovni prvak)... :hmm:

Habat je pelu leta 1987 2.11.65 (mokra steza)

Leta 1992 je z 250ccm pelu 2.16

Popravljeno Avgust 24, 2004. Popravil Jure007

[Gorgh]

23.08.1987 je šu najhitreje na treningu Wayne Gardner 2.07.58

A je tale rezultat Camlekov pravilen? Če je, kapo dol Ker se mi čudno zdi, ker na Grobniku ma Rainey še vedno skoraj 2 sek. prednosti...

To so vozil še po tastari pisti, men se zdi,. zato so imel cajte tud tolk višje.

Camlek je šu na sedajšni pisti 2.07.20, skoraj 9 sekund počasneje (drugač pa še vedno izredo hitro,da ne bo kdo narobe razumel) kot lani na kvalifikacijah pri motogp, k so šli 1.58 men se zdi.

Lp,

Jure

[salsa]

Kar se časa 2.07.20 Camleka v Brnu tiče sem ga sam nameril s štoparico v roki na zidu, kasneje pa je bil enak čas zapisan tudi na uradni listi časomerilcev.

[billy]

Lepo da ste se spomnli na stare cajte,sej sm kot gledalec občudval Silva Habata :notworthy: :yea2: takrat na Grobniku predvsem,ostalo pa prek cajtngu v glavnem.Kr napište še kakšno zgodbo;konc tedna je motohapening na Grobniku,pa včasih vidim kakšnga mojstra iz pretekle ali polpretekle zgodovine dol,pa tud zdejšnje sevede.Zanima me če ma kdo namen jit dol ta vikend?!lp

[domin]

A jutri se pa vidimo na Hungaroring-u. Vreme bo vredu. Zanima me samo a bo jutri kakšna vstopnina za ogled naših fantov. A še misli kdo iti na Hungaroring?

lp domin

[domin]

Pravkar se vrnil s Hungaroringa, kjer je potekala CHD dirka pokala Alpe-Adria. Od naših zmagal Berto Camlek ( :OK: )v kategoriji superbike. V kategoriji supersport je bil Marko Jerman drugi ( :OK: ). V kategogoriji 125 GP se je dobro držal Boštjan Pintar, vendar ga je na prvem ovinku po ciljni črti zbil en tekmovalec( :BUA: ). Po mojem nič kriv.

Bomo zrihtali posnetek, saj smo padec posneli. Se opravičujem fantom iz kategorij 250, ker smo zaradi velike vročine in žeje prej pobegnili. Drugače pa fini izlet do Budimpešte, nazaj grede pa smo se na cesti srečali s našimi ekipami,ki so se vračale domov.

Se vidimo na Grobniku.

[Profi]

:OK: :OK: :OK: Bravo :yea2:

[salsa]

Bert Camlek je z zadnjo zmago včeraj postal Alpe Adria prvak v razredu Superbike!!

Čestitamo! :grupni:

:yea2: :yea2: :yea2:

[beno]

Pravkar se vrnil s Hungaroringa, kjer je potekala CHD dirka pokala Alpe-Adria. Od naših zmagal Berto Camlek ( :OK: )v kategoriji superbike. V kategoriji supersport je bil Marko Jerman drugi ( :OK: ). V kategogoriji 125 GP se je dobro držal Boštjan Pintar, vendar ga je na prvem ovinku po ciljni črti zbil en tekmovalec( :BUA: ). Po mojem nič kriv.

Bomo zrihtali posnetek, saj smo padec posneli. Se opravičujem fantom iz kategorij 250, ker smo zaradi velike vročine in žeje prej pobegnili. Drugače pa fini izlet do Budimpešte, nazaj grede pa smo se na cesti srečali s našimi ekipami,ki so se vračale domov.

Se vidimo na Grobniku.

Bravo za odlične rezultate :notworthy:

Kdaj bo dirka na Grobniku?

[salsa]

Zadnja dirka, ki je na sporedu za AA prvenstvo je na Grobniku 11. in 12. 9.!!

Se vidimo!

[katja]

Vsa čast Bertu! :kva2: :OK: :kva2: Tako se to dela! Čestitam! :004

[salsa]

Ja 'Katja' kako je blo pa kej na Happeningu??

[Jure007]

Mene pa zanima kaj je z Nedogom (125gp). A še vozi al je nehu, oz. kaj zdej sploh vozi?

[katja]

Ne vem, ker nism bla. Je bil pa moj brat pa prav, da je blo ful dobr.

[salsa]

Ta vikend je na Grobniku zaključna dirka sezone za prvenstvo Alpe Adria, kjer imajo Slovenci lepe možnosti za osvojitev najvišjih mest!

Upam, da bodo imeli čimveč navijačev!!!!! :yea2: :yea2: :yea2:

[katja]

Jaz na žalost ne bom mogla iti. :rtfm: Bom pa držala pesti za naše, da se bodo čim bolje uvrstil :yea2: