Porocila iz tujine (Avstrija, Cro...)

[Ice]

javlja se free press.danes bilo zelo okusno vreme za en mali giro po AUT.zbiralisce 9:30 fasslberg severno od graz-a,zadnji pride ob 10:15.2x bandit,1xGSX-R 1000,1x CBR 1000 in 500,1x VFR,1x GPZ 500,1x FZ 750 in 1x FZS 600 se odpravijo po B72 proti weiz-u in birkfeld-u,kjer se malo prej zacnejo ovinki,da ti slabo rata.na dobrih 20 km ni daljse ravnine kot 500 m.skozi vorau in rohrbach po se vec ovinkih tokrat garniranimi z vzponi in spusti cez severno-vzhodno stajersko sadjarsko podrocje po B54 do aspang-a v nizji avstriji in potem do st.corone na vec kot zasluzeno kosilo.porcije male,cene tudi,pa dalje do kirchberg na wechsel po se vec ovinkih.prvim se ze mesa,ne znajo vec razlociti,kje je sever in kje jug.suze,VFR,FZS in CBR-ke se dajejo kot da gre zares,ostala pa bolj turisticno,pa se najdemo na semmering-u,kjer konji zahtevajo napoja.po B306 skozi steinhaus na semmering-u do ratten proti wenigzell (edini komad za en drek ceste.je na meji med nizjo avstrijo in stajersko in kot zgleda,se noben ne cuti odgovoren) in pöllau do pöllauberg na kavo,sladoled in pocitek.

nazaj do pöllau proti stubenberg po ovinkih,da ti solze v oci natere,mimo anger proti puch/weiz.od tam do gleisdorf-a in domov.

vsega skupaj ca.300 km s povprecjem zelo dobrih 67 km/h,glede na obilo ovinkov.

preziveli vsi,domov so najdli.dan uspel.

best

Ice

Edited by - Ice on 26/05/2001 20:11:50

[Pervy]

slobodni tisak javlja: sobota- lep dan za kopanje. start 7.00 MB in po stari cesti do slo. konjic (manj cestnine) potem direktisimo do kozine. postanek pri primozu kjer zelo ugodno zamenjam sprednjo gumo. cez mejni prehod pasak (ali pasjak ???) mimo opatije do B..nekaj kjer je trajekt. po izkrcanju na cresu veselica po ozkih zavitih in neravnih cestah do osorja, preko mosta in v nerezine. hladno pivo, hladno pivo, kopanje, hladno pivo, voznja v mesto, vecerja (kalamari na rostilju),hladno pivo, voznja v bungalov, hladno pivo,....

nedelja: voznja domov, z postankom v ilirski bistrici v gostilni skorpijon (jami, jami).

super vikend in pohvale moji ljubici ki je spila samo 5 l/100 km, zato nisem rabil tamnkat na hrvaskem.

see yaaa,

pervy

[Ice]

free press again.bil danes v H na "mad hooligans" v zalegarszek-u (al tak nekak).kot ze vecina verjetno veste,so madzarske ceste fenomen zase.toda preden lahko zacnes "uzivati" prides na mejo.

policija te racunalnisko obdela in spusti naprej,pa zacnes iskati carinika.pogledas levo nikjer nobenega,pogledas desno same razvaline.pogledas v tisto cuzo v kateri bi naj bil carinik,tocno,nikjer nobenega.

se hoces odpeljati naprej,abrakadabra,pet carinikov okoli tebe.hmmmmmmmmmm....slo-cariniki delajo nekaj narobe.tako kot se oni nastavljajo potnikom,ne bodo nikdar nobenega "ujeli".v tem so madzarski veliko boljsi! koncno so se nehali dreti in sem si pridobil uradno dovoljenje tudi s strani carine,da nadaljujem pot."nem tudum",kaksna fraza.v treh jezikih ti madzar pove,da je nem (slo) in too (ang) dumm (nem).

ampak ceste.saj asfalt se gre.toda kaksen dolgcas ti rata.4 km ravno kot z ravnilom potegnjeno,en 45° ovinek in spet 4 km ravnine.hocem ZX12R ali vsaj hayabuso!

po kasne 3/4 ure dolgem guncanju po teh madzarskih fenomenih priletim skozi ovinek v gozdicek.pa na zlajf! levo avti,desno avti po sred ceste pa pesci! madonca,kva pa zdej? klak-klak,suza se dere,pesci v grabe,jaz pa mimo vhoda za na zbor.majo napis nad cesto,a bi bil ja takoj "razviden",ce bi drevje prej malo oklestili.dobr,obrnt pa nazaj.prides na vhod,vstopnina 1500 forintov! sit 1300.ajde naj jim bo.dons je lep dan.placam,grem not,sparkiram pride en od crazy hill drivers (cro),klepet,dalje.evo cipija od miners-ov (cro),klepet,dalje.gronska strela s tremi zastopniki,klepet,klepet,klepet,dalje.teo zadet ko aksa,kle.....pet,dalje.

spila neki band (pevec se dere po madzarsk),eni drugi se derejo okol kresa (spet madzarsk),en neki tetovira (uagh,nebi.staknes se kej).ena runda po kampu,malo do miners-ov,adijo zalegarszek.

ce je to blo vredno 1300 sit.....

nazaj do graz-a pa puna bomba skoz madzarsko.km 130 do doma.ob 19:30 se odpeljem in stojim ob 20:55 v garazi.kaj je blo vmes,pa ne bi pisal.se nocem sam sebe obremenjevati.

best

Ice

[Pervy]

slo press: vceraj sem se vrnil iz BMW VIP enduro rally. po poti v LJ sem pri BMW vzel F 650 GS in okoli 40 bmwjev se je napotilo na col (nad idrijo) in naprej na sinji vrh. po malici smo z miranom stanovnikom pol ure ogrozali makedamske gozdne ceste in sebe. mater kako nisem vec vajen voznje po grobem makedamu ker je bilo to prvic letos da pod kolesi nisem cutil asfalta. no kosilo je dodatno utrudilo roke in ob 20. uri sem vrnil bmw ter se z aprilio futuro odpeljal domov. se dobro da gre po avtocesti 230 brez problemov ker sem bil v 45 min doma. ja sport tourer je zakon!!!

danes pa dez in sedenje pred racunalnikom. ce mores delat je dez dobrodosel ker te saj ne vlece na motor.

[Perla]

V petek me Roly in prijatelj, ki ima M9, kljub napovedi, da bodo po alpah nevihte, prepricujeta, da gremo za 2 dni v Dolomite. Tehtam, ali naj se raje z avtom podam na morje na prepotreben relax. Jasno, prevlada adrenalinska varianta!

V soboto, nekaj pred 10. uro se nalozeni, v Ducati duetu odpravimo iz Ljubljane. Peljemo mimo Kr. Gore, opravimo zadnje tankanje in Slovenija je kmalu za nami.

Ob siroki recni strugi po dokaj hitri cesti sibamo mimo Tolmezza, Ampezza in pred nami je prvi prelaz za ogrevanje: Passo di Mauria (1298).

Na naslednjem vecjem kriziscu krenemo proti P. Tre Croci (1805). Pri strmem vzpenjanju se spogledujemo s prvimi spicastimi vrhovi dolomitske verige. Pokrajina je neverjetno slikovita, velikanski koralni grebeni so strmi in razlicnih oblik, pod njimi se vlecejo dolge zelene planote. Gorska cesta je izredno strma in vijugasta, asfalt je dober, brez crvov, nevarnosti so dobro oznacene. Promet se povecuje, vendar poteka presenetljivo tekoce: navkreber in nasproti rinejo kolesarji, motoristi, avtobusi, avtomobili in avtodomi s tablicami iz cele Evrope, spremlja nas vonj pregretih sklopk in zavor. Pridno rezemo ovinke, po prelazu spet navzdol in ze se spuscamo v dolino, v Cortino d' Amprezzo. Naslednji naskok vodi na P. Falzarego (2117). Razveseli me mnozica macesnov, ki obdaja cesto. Motoristov je vedno vec in pozdravljanje poneha. Vozniki skoncentrirano grabijo za rocke in se bojujejo z ovinki. Sama pridno delam sklece na tanku in veselo rinemo dalje.

Po poti navzdol se spomnim, da sem nazadnje tu matrala astro, ki je sumljivo kihala, vendar je slo k sreci le za visinsko bolezen. Tokrat se z Rolyjem srecava z drugacno nevarnostjo. Nasproti pridrvi avtobus in namesto, da bi zmanjsal, pohupa in se na siroko zakadi v ovinek. Vectra pred nama se sunkovito ustavi in Roly spretno prepreci, da ne tresciva. Postavi naju na sprednje kolo, nevarno se nagneva na levo in katapultira me na cesto (au, spet moja leva noga!). V zadnjem trenutku se ustavim, da ne priletim v rinezki avtobus. Uff, za las je slo, si oddahnem! Hvalezno se spomnim Simona, ki je v petek zamenjal sprednje zavorne ploscice … prejsnje vsega tega ne bi zdrzale.

Spustimo P. Castalunga (1753), ker v tisti smeri divja nevihta. Obdelali smo ga ze prejsnjic in tudi takrat je tam dezevalo. Prebijamo se skozi smucarska sredisca, tipicno gorsko tirolsko nacickana in tudi poleti polna turistov. Skoraj povsod so gondole in sedeznice v pogonu. Pred nami je P. Pordoi (2239). Cesta je neverjetno vijugasta, ovinki so ostri in avtobusi se postavljajo pocez, tako da "pocasi sibamo" proti vrhu. Spet precudovit razgled na vse strani.

Barvni kontrasti so fascinantni in neverjetni. Spremljajo nas tezki sivi oblaki, skoznje tu in tam na zemljo pade snop rumenih soncnih zarkov. Obkrozajo nas hribi s spicastimi vrhovi, stene so strme, oranzne, sivo-bele in roznate barve, med pecinami se beli sneg, ponekod opazim srebrn potok. Trava je svetlo zelena in gosto obogatena z rumenimi, vijolicnimi in belimi gorsimi cvetovi.

Drugo tankanje bencina ... avtomati na bencinskih pumpah dopuscajo tocenje po 10.000 Lit. (obvezno imej take bankovce s seboj!), napolnis za dve enoti, vendar tank ni poln. Tecno. Spomnimo se, da moramo nahraniti tudi sebe. Ura je pol 4h in to v Italiji ni niti cas kosila, niti vecerje in so restavracije zaprte, zato nas resi slovenska ribja konzerva.

Za Predazzom zavijemo v prijeten kamp Valle Verde (9.500 Lit na os., 9.500 Lit. za sotor), kjer na osvojeno ozemlje postavimo sotora, vanju odlozimo kramo in se zapodimo proti hribom na 55 kilometrski krog treh prelazov. Proti prvemu cilju, na P. Rolle (1984) se vzpenja siroka cesta, visoke smreke spominjajo na pokljuske in vedno bolj se nam odpira cudovit pogled na vrhove v oblakih. Vrnemo se do odcepa za P. Valles (2032). Cesta je zelo strma in tudi tukaj je okolica gosto porascena z visokoraslimi smrekami. Na vrhu se vozimo v oblaku, cesta je mastna, zato tezim po previdni voznji. Tudi spust je strm in skale ob cesti so tu vijolicne barve. Dohitiva monstra, ki se spogleduje z na cesti stojeco credo malih gorskih krav, malo naprej se na travniku pasejo prasici. Krenemo naprej, cesta se spet naglo spusca, se nato obrne in spet je tu nov vzpon, na P. Pellegrino (1918). Spustimo se v Moeno in se vrnemo v Predazzo.

Cas je za vecerjo. Zaradi mojega neznanja jezika gostiteljev in nesporazuma z natakarjem, dobim predse zajemalko riceta, sopotnika se baseta po svoje - tukaj je domaca jed polenta. Vrnemo se v kamp, se pircek za lahko noc in po hladni noci se zbudim v nedeljo ob sestih. Kaze se sonce, vendar je nebesna slika cez eno uro ze dosti bolj oblacna, zato zacnem pospravljati. Vmes opazujem soseda Danca, ki uzivasko in sistematicno pripravlja obilen zajtrk za svojo druzino. Zadisi po sveze kuhani kavi. Meni jo bo nadomestil RedBull. Ko pospravim, sede v travi opazujem tezke oblake, ki se nabirajo nad hribi in se sprasujem, kako bo potekala nasa vrnitev. Pri odhodu, ceprav je hladno, zasvicamo ob porivanju monstra, ki se mu je spraznil akumulator. Koncno termignoni zarohnijo in pred 9. uro krenemo nazaj, od koder smo prisli.

Pri odcepu zavijemo na P. Sella (2214). Hladno je, tezke oblake vedno bolj trga sonce in pocasi ogreva zemljo. Tukaj so res noro lepi razgledi!! Cesta se nadaljuje na P. Gardena (2137). Na vrhu si privoscimo kapucin. Ze ves cas se srecujmo z mnogimi motoristi, ob postanku na vrhu pa opazujemo, da je tu res prava Meka za motorje vseh vrst. Zapodimo se za rumenim ST4, vendar kmalu ostane za nami. Cesta s tega prelaza je nekoliko slabsa, vendar to ne pokvari vtisa presunljive narave. Po Arabbi se spet vzpenjamo proti P. Falzarego.

Nenadoma Roly dobi napad forsaze, Duce noro vlece in za sabo puscamo vse kar smo dohiteli. Intenzivno prevzamem vlogo zadnjega krmarja in vrazje jo briseva proti vrhu. V nekem ovinku mi poblisne v vzvratnem ogledalu in dojamem … aha, zasledovalec … po nekaj ovinkih odneha, vendar smo v elementu in kmalu osvojimo vrh prelaza.

Po Cortini se podamo po nizini proti P. Mauria. Ze ob vznozju Roly prvic ostane z dolgim nosom, ko mimo pade R6. Zazeneva se za njim, vendar sva pretezka. Na naslednjem ovinku se srecam iz oci v oci z voznikom nasproti vozecega avta. Sicer je cesta prazna. Pogled na nekaj odprtih ovinkov navzgor mi pove, da je koncno tudi monster prisel na svoj racun … ze zdavnaj sta oba nekam izginila. Duce spet glasno diha s polnimi pljuci in pozira kilometre proti vrhu. Dozivljam momente, ko moramo biti, potnika in stroj, res eno. Pod vrhom naju prehiti R1, ki nama je sledil vso pot. Na vrhu nam italijan z R6 predstavi svojega oceta. Sivolasi sestdesetletnik, ki je malo prej zlezel z R1 se smeji, me sprasuje, ce me ni bilo nic strah in se cudi moji predrzni telovadbi na zadnjem zicu. Izmenjamo si komplimente in ze gremo dalje proti dolini.

V Tolmezzu, v silni vnemi, da bi cimprej prisli v Slo, da ujamemo start formule, zgresimo nacrtovano pot. Navijaca zavijeta proti Aut in pride do krajse nervoze. Sprijaznimo se z Aut in nadaljujemo pot.

Takoj, ko prestopimo italijansko-avstrijsko mejo, nam nasproti vozeci motorist nakaze, naj zmanjsamo. Na prvem parkiriscu nas ustavi bel loparcek. "Gorski policaj" nas opozori na znak z omejitvijo 70, na stevcu nazorno pokaze, da to ne pomeni 100, pove, da je to Austrija, zdej pa dost sale, in nas spusti naprej. V prvem kraju poiscemo gostilno s tv-jem in ravno ujamemo start formule. Zagreteza navijata, jaz pa v miru napisem to porocilo. Po dveh urah se odpravimo proti Sloveniji.

Prevozimo Korensko sedlo, sprejme nas Gorenjka in avtomobilisti se prijazno umikajo, ko hitimo mimo. V Trzinu pri Da Mattiji koncno pridem do zasluzene lasagne.

Prijetno utrujeni se srecno vrnemo domov nekaj pred 19. uro. Prevozili smo 917 km. Osvojili smo 1001 ovinek! na poti po vsaj osmih dolomitskih prelazih, srecali smo 1001 motorista! in sploh je bilo pestro.

Pri sportnih porocilih izvem, da so slovenski motociklisti (Stanovnik, Jerman&ekipa) dosegli izjemne uspehe … ampak, to je ze druga zgodba. Cestitam!!

Ko je Duce varno v svoji garazi, si recem: SPET SMO ZMAGAL!!!

Perla

[badfreek]

GSX 750, badfreek in punca do Vrbskega jezera in nazaj preko Golice. Veter, voda in sonce.

badfreek

rock till you drop

[Gregs]

Pozdravljeni, forumovci!

Porocilo s prvega dela mojega dopusta:

Opis poti:

Lj- Lozovac (slapovi Krke)- Orasac (24 km pred Dubrovnikom) - Peljesac (Orebic)- Korcula (Prizba) - Hvar (Jelsa)

Motor:

Kawasaki GPZ 500S

(s sprednjo dvojno torbo, kovckom, dvema stranskima torbama, sotorom in spalko za hrbtom)

Statisticni podatki:

prevozil 1958km, porabil cca 103 litre, povprecna poraba 5,3 l/100km (kar se mi zdi odlicno), najmanjsa poraba (interval) 4,82 l/100, najvecja 5,7 l/100 (ko sem gonil brez torb po ovinkih), cenovno: 55.000 SIT + hrana za 3 dni s sabo

Nevarnosti na cesti:

pred Karlovcem sem komaj ulovil prvi del motorja v ovinku (kaj je bilo, nimam pojma - sklepam, da malo hitrosti in malo totalno zjeban asfalt), pred Plitvicami sem pobiral srce, ko je en kreten odpiral vrata (seveda so avti stali cca. 2 uri v koloni, jaz pa mimo), na poti nazaj v Splitu sem skoraj praskal sebe in motor s ceste, ko sem pri majhni hitrosti zabremzal na cisto frisni cestni oznaki v kriziscu

Lepote potovanja:

najbolj mi je bil vsec Dubrovnik ponoci, pa Korcula kot lepi ovinki in relativno malo ljudi, Hvar kot lepa pokrajina in v Zavali lepa obala

Druge posebnosti:

bil sem sam s eboj na poti in bilo mi je zelo vsec, ker se ni bilo potrebno podrejati nikomur. Koncno mi je spet uspelo prebrati kaksno knjigo. Rit me ni prevec bolela, me je pa hrbet prvi dan, ker sem imel dvojno torbo pred seboj na tanku. Drugi dan sem jo hitro dal za hrbet in potem je bilo super. Tako, v opomin vsem, ki bi zeleli imeti zelo visoko prvo torbo in imate cestaka, da to ni ravno najbolj primerno.

Najvecja svinjarija:

trajekt s Korcule na Hvar. Cena: 6.000 SIT za motor in eno osebo. Za primerjavo: karta iz Rijeke do Dubrovnika stane malo cez 10.000 SIT za isto kategorijo. Prasice Jadrolinijske!

Edited by - gregs on 31/07/2001 20:29:31

[Climber]

Najprej Ceska:

Startala v nedeljo, polno nalozena preko maribora do Bruck am Mur. Tam prespala in nato ponedeljek do Ceskega Krumlova. Torek prezivela v tem prelepem srednjeveskem mestu, prespala v Budejevicah. Na poti do prage sva v celodnevnem sredinem potepanju pogruntala da karta 1:500.000 in obupno slabe oznacbe tu, pomenijo, da nic ne najdes. Prezivela audio rejversko posilstvo v malem campu v Pragi ob Vltavi, ki je trajalo od 23h do 7h. Cetrtek prilezeva iz sotora vsa debilna od celonocnega unc,unc, ugotovila, da nama pravzaprav zmankuje casa, prespricala ogled Prage, si prej kupila karto z merilom 1:200.000, da sva vse nasla in raje obiskala nekaj gradov, (Karlstejn) si ogledala gledaliako predstavitev boja z barbari, (Tocnik, Zebrak) obiskala jamo (Konepruske jesyne), se peljala cez Ceski kras, ... Prespala v prenatrpanem campu ob Vltavi, kamor naju najprej sploh niso hoteli pusti in sele po uporabi znanja prikazovanja vse mozne balkanske uzaljenosti, ubogosti, nemocnosti, ... so naju sprejeli. Tako v klanec postavljene sotore, kot so jih imeli nekateri Cehi tam se nisem videl. No midva sva ga postavila na ravnem. Petek, beg proti Sloveniji. Vracala sva se bolj naravnost proti Lj. Steyer, Yudenburg, celovec, .... Vmes sva prespala na vrtu za enim gasthausom v Enzersdorfu. Na zemljevidu je vrisan camp, na vprasanje gostilnicarju sem dobil en izbuljen pogled in presenecenje. Mirno nama je ponudil, da lahko postaviva sotor zadaj na vrtu. In to zastonj! Placala sva samo tus 20 sch pivo in zjutraj zajtrk. Klub gesti, je bilo to se vedno drazje kot, pivo, kosilo in camp skupaj na ceskem. Sobota, ubiranje stranskih cest, kopanje v jezercu pri vasici Mosel, kosilo v Sloveniji in sprejetje svojih potomcev z morja. Naredila 1500 km, zagonila 500 dem, mela velik premal casa, da bi res uzivala - ampak pivo je pa tako pocen, da ne mores verjet!!!

lp climber