Zakaj se grem peljti z motorjem!

[HHV]

Ob dogodkih zadnjih tednov in v šali vrženih opazk, sem se malo zamislil in se vprašal. Zakaj se grem peljat z motorjem. Pa ne mislim s tem tisto, da grem do štacune, ker je kruha zmanjkal, ali se peljem na morje do prikole z motorjem, ker ga pač imam.

Mislim tisto, ko si vzamem prost dan in grem furat proti znanem ali celo neznanem cilju.

No, po brskanju po tisti sivi brozgi (večinoma med vožnjo) sem ugotovil, da so moje oči enostavno lačne. Hočejo videti nove kraje, še, še več, več. Če ne bi bilo potrebe po vrnitvi, ne bi potreboval nobenega kompasa, nobenega zemljevida. Šlo bi naprej do naslednjega križišča, pa spet naprej v smeri, kjer bi mi bila narava najbolj všeč. Kaj pa na koncu poti? Ja nazaj do zadnjega križišča in v še neodkrito smer.

Drugi vzrok ki sem ga našel, je odklop od vsakdana, od skrbi, ki jih prinaša služba, družina in ostale obveznosti. Brezciljno tavanje, prepuščanje vožnji sami in naravi .... skoraj nirvana.

In tretji vzrok, mogoče celo izgovor za pobege od doma. Vzdrževanje kondicije na motorju. S tem ne mislim le tiste fizične, da te ne začne boleti rit že pri vrhniki, ampak vsega kar spada k vožnji. Tehnike (uuuu, to se sliš, kot da fuuul obvladam :P ), pozornosti, čutenje motorja ipd.

Pa vi?

LP HHV

P.S.:

Saj vem, nekaj podobnega smo pred letom že pametovali, pa vendar, veliko je novih članov, pa tudi tiste stare teme so imele malo drugačen ton, če se prav spomnem.

[HHV]

Pa še malo brazlage, zakaj me je prijelo to bluzenje, ki se ga da razbrati v uvodnem postu.

V zadnjem času sem slišal nekaj opazk, na moje malo daljše izlete, ki sem jih planiral in tudi povabil prijatelje.

- Če se gre za kilometre nabrat, gremo lahko po obvoznici 10x peljat.

- To je brez veze, predaleč, dejmo se mal ustavit.

- Daj malo hitreje, se mi mudi popoldne kmalu domov priti (pospremljeno z mahanjem med vožnjo in kljub preko 60km/h v naselju).

- Horjo je za mene prehiter . (no comment)

Ob postankih pa opažam, da nekaterim pivo ali dva, kar ne uideta, kljub dobronamenim opombam prijateljev. Ne rečem, na koncu fure, km ali dva pred domom, ne pa 100 in več km pred koncem furce.

Vem, da se bodo nekateri moji prijatelji v opisanem prepoznali, upam, da ne bo zamer, saj je tole pisanje namenjeno le temu, da se malo zamislimo, če pa že bodo zamerili, naj pa še odmerijo, sicer qrc gleda take prijatelje!

Torej dragi prijatelji in znanci, zakaj se greste peljati z motorjem?

[Brrrm]

Ti tečka HHVjevska, ti.

Zakaj, zakaj?

Ne vem, zakaj?

Vsekakor je zelo res to, da me brez motorja ne bi bilo v marsikateri kotiček, dolino ali hrib.

Nekaj pa more biti tudi samo veselje do vožnje.

Običajno se naokoli vozim sam. In tedaj ni postankov, razen kakšnega lulanja v grmovje ob cesti in postanka za bencin, kar pa je z manevrsko dolžino približno 430 km, kolikor zmore krava, tudi bolj poredko.

Kar sedim in vozim in vozim, zemljevida nimam s seboj, saj vsaka cesta kam pripelje, v najslabšem primeru do njenega konca.

Z avtomobilom tega nisem počel nikoli. V 30 in pol letih, kar imam vozniški izpit za avtomobil, nisem z avtomobilom prevozil enega samega kilometra za kar tako, razen morda tistih prvih sto po opravljenem izpitu, ko smo se šli muloti z očetovim avtom pač malo vozit.

No, niso vse vožnje na motorju zgolj nenamenske, je tudi mnogo namenskih do Strunjana, Kopra ali Ljubljane.

Nekako sem si z motorjem, ki sem si ga nabavil šele takrat, ko je deca odrasla, v družini kupil pravico do dklopa, da lahko rečem, grem z motorjem malo ven in je to nekaj samoumevnega.

Ni to bežanje pred vsakdanom, kriza srednjih let ali kaj takšnega, zgolj nekakšen novi način življenja, ko, ko ugotoviš, da so otroci zgolj še pet, šest korakov do samostojnosti, pričneš živeti malo drugače, ker ostaja več časa za starša sama.

Zato se sedaj počasi začenjava več potepati naokoli, skupaj športirati, v glavnem, živeti zase, v kar sodi tudi motorcikel, čeprav letos Lady zaradi noge na njem še ne bo, drugo leto pa.

Tako, da moje motoriranje bližnje okolice ne moti preveč, širša okolica pa itak misli, da sem malo pahnjen. Pa kaj.

Edino, kar me malo moti je to, da če se vozim v avtu in srečam motorista, me zagrabi tista prvinska nevoščljivost, ki mi skorajda pravi, ustavi, ustavi njega, zvleci ga dol z motorja, ga zapleni in se odpelji z njim.

Sicer pa, neke posebne filozofije v vožnji z motorjem ne vidim. In vesel sem tega. :)

[Pravokotar]

...

- Horjo je za mene prehiter . (no comment)

...

Traparija! Horčy zame ni prehiter. Ker se ne vozim več z njim. Sem že pred časom ugotovil, da sem zanj prepočasen. Ker se večinoma kotalim po cesti kot predsednik kluba triprstih lenivcev. In ob tem neizmerno uživam. Drugače se itaq ne bi skobacal na moped, ane?! :)

[vrho1679]

:hmm: Saj res zakaj se sploh vozim? Ne vem. Tuhtam in ne najdem pametnega razloga. Pa še denarja gre cele kupe. Bom kar prodal moped :kva2:

Sicer pa po pravici povedano bi rajše letel, a ker ne morem se pač vozim z motorjem. Mislim da je največ v občutku svobode ( kadar grem kam daleč ) in adrenalina ( lokalna drkarija ).

[BaTeMaN]

Ker je dober občutek, ker mi je lepo, ker se počutim samozadosten, ker sem svoboden, ker lahko grem kr mimo, ker sem hiter, ker je navor, ker je to strast, ker je lepo opazovati okolico z motorja, ker je zelo zanimivo, ker je super hobi, nevarnost tudi privlači, velike razdalje se ne zdijo mučne, kratke razdalje se zdijo kot lokalna dirkalna steza, ker je to nekaj kjer sem lahko popolnoma sam in užitek je popolen. Morda neki na tem...

[HHV]

... Sem že pred časom ugotovil, da sem zanj prepočasen. ...

Absolutno wrong dragi Pepe!

Zelo rad sem se vozil s teboj. Vendar imamo mi kot klapa problem. Preveč smo si različni. Tudi v stilu in hitrosti vožnje.

Tako kot včeraj, ko se nam je uspelo razbiti v prafaktorje (kot grupa, da ne bi kdo zmotno mislil, da se je kdo od nas razsul na cesti). Nekateri sploh niso hoteli z nami, po poti pa smo se razdelili še na tri skupine z različno dolžino in cilji poti. In to samo 8 mopedov.

Tako sem ugotovil, da imamo očitno različne želje in poglede na te izlete. In ker me ti različni pogledi zanimajo, sem odprl to temo.

LP HHV

P-S.:Pepi, midva pa se morava še kdaj zmeniti za kakšno tako počasno uživaško razgledno vožnjo! S prijetnimi pomenki ob dolgi in vroči beli kavi seveda.

[klimbra]

Zakaj...... :hmm: :hmm: :hmm: :hmm: :hmm:

- ker pač uživam v tem

- ker mi je boleča rit v zadovoljstvo

- ker imam rad VSE s katerimi se vozim

- ker me imajo radi VSI s katerimi se vozim

- ker občasno lahko brez težav sledim HHV :lol1: :lol1: :lol1:

- ker zelo rad popijem pivičko ali dva :kva2: :kva2: :kva2:

[mukki]

Zakaj, :rolleyes: veliko razlogov podobnih ki so že napisani. Predvsem zato ker uživam v vožnji in občutku svobode. Velikokrat si med vožnjo "uredim podstrešje in ščistim glavo" odklopim okolico in probleme in enostavno uživam.

Najraje se vozim sama, če se mi pa kdo pridruži se pa tud ne bunim, je vsaj družba na kafetku ob postanku. B)

[KeC]

Eden izmed razlogov predvsem za krajše, uro ali dve dolgi, ture popoldne je predvsem odklop. Po napornem dnevu mi paše se vsest na motor, kjer se 100% skoncentriram na vožnjo, ob tem vse ostalo izgine, nič problemov s službo, družbo, ni teleofnov, ni muzike iz radija, samo ti in cesta. Po taki vožnji, pa naj bo hitra ali pa bolj na easy pridem domov sproščen, čisto drugače kot pa da bi še cel popoldan razmišljal, kaj vse še moram postoriti ipd. Druga stvar pa so daljše ture, prilika videt nove kraje, se v miru vsest na kavico kje kjer še nisi bil ali pa kar tako ustavit ob (po možnosti neprometni cesti) in si privoščiti dozo miru in pa novih razgledov, občutek, da se ti ne mudi nikamor, da si sam določaš tempo vožnje in bitje srca. Ok mal me je odneslo, komaj čakam popoldan :)

Paše-pa-še-pa-še-pa-še.

Popravljeno September 20, 2004. Popravil KeC

[mukki]

Aja, pa vedno ko se peljem mimo odcepa za Horjul si potem še celo pot brundam HHV (mislim celoten vzdevek :rolleyes: )

Pa ti šment, sploh te ne poznam ;)

[klimbra]

Absolutno wrong dragi Pepe!

Zelo rad sem se vozil s teboj. Vendar imamo mi kot klapa problem. Preveč smo si različni. Tudi v stilu in hitrosti vožnje.

Tako kot včeraj, ko se nam je uspelo razbiti v prafaktorje (kot grupa, da ne bi kdo zmotno mislil, da se je kdo od nas razsul na cesti). Nekateri sploh niso hoteli z nami, po poti pa smo se razdelili še na tri skupine z različno dolžino in cilji poti. In to samo 8 mopedov.

Tako sem ugotovil, da imamo očitno različne želje in poglede na te izlete. In ker me ti različni pogledi zanimajo, sem odprl to temo.

LP HHV

P-S.:Pepi, midva pa se morava še kdaj zmeniti za kakšno tako počasno uživaško razgledno vožnjo! S prijetnimi pomenki ob dolgi in vroči beli kavi seveda.

Horči......

eni gredo lahko hitreje kot drugi

eni imajo več znanja kot drugi

eni se radi peljejo daleč

eni uživajo bol počasi

eni ZDRŽIJO v skupini

eni hočejo bit bolj neodvisni

Smisel pa je cilj,tam kjer se podebatira,kjer se ustvi in opazuje okolica.......smisel je druženje s prijatelji in vožnja ko si sam s seboj.

[HHV]

Aja, pa vedno ko se peljem mimo odcepa za Horjul si potem še celo pot brundam HHV (mislim celoten vzdevek :rolleyes: )

Pa ti šment, sploh te ne poznam ;)

Ni šment, da ne bova to enkrat uredila! .)

[mukki]

Ni šment, da ne bova to enkrat uredila! .)

Štima :kva2:

[motobaby]

Z motorjem se vozim ker:

- je to enostavno fajn,

- ker se sprostim,

- ker je zvečer tok dobr občutek, ko padem dol vsa utrujena od motoriranja,

- ker delim svoj najljubši hobi s svojo najbljubšo osebo :wub: ,

- ker neznansko uživam v "tehniki vožnje" B) (upamdasmonaistivalovni)

- ker spoznavam prelepe slovenske kraje, ki jih z avtom nikoli ne bi videla niti od blizu,

- ker se na motorju ponavadi počutim nebeško O:-)

[Pravokotar]

Tako sem ugotovil, da imamo očitno različne želje in poglede na te izlete.

Na prvi pogled iz enega drugega štosa, pa vendar paše sem.

Poznal sem eno fletkano familijo. Mati, oče in dva otročka (manjše vrste). Takole čez vikend so pogosto hodili v hribe. Skupaj, kot se za familijo spodobi. Mati so bili znani po tem, da bi v enem dnevu obdelali kompletno transverzalo, če bi bilo to le fizično mogoče. Ostali bi se zadovoljili tudi s polovico.

Kakorkoli, neke vedre pomladanske nedelje so jih nogice ponesle na Veliko planino. Sonček je prav prijetno božal preko zime obledela lička, ko so se udobno namestili ob neki planšarski koči, da bi v največji spokojnosti použili zaslužene sendviče in v hipni evforiji so mati vzkliknili:

"No, zdaj pa le uživajte, otroci!"

Starejši otroček pa na to kot iz topa (neskončno nedolžno):

"Kam greš pa ti?"

Resnična anekdota v ilustracijo, kako različno zna biti dojemanje uživanja.

In če se tako razlikujejo pogledi na svet v eni familiji, lahko z gotovostjo pričakujemo podobne razlike tudi pri drugače formiranih hordah.

No, yst se pač rad kotalim naokoli v obsegu in na način, ki mi dovoljuje uživancijo. Če mi to ni omogočeno, postanem tečen. Česar pa moji soborci običajno ne opazijo, ker se že prej poslovim in jo mahnem svojo pot.

Glede skupnega gomazenja in kofetkanja pa itaq važi, Horčy. :)

[Ice]

"Zakaj se grem peljti z motorjem!"

.......zaradi sebe.

[hotschko]

je tko fajn ... sploh po nekajsto 120% skoncentriranih kilometrih ... telovadba za možgane ... B)

[Špilferderber]

- ker mi je boleča rit v zadovoljstvo

:lol1: :blink:

[klimbra]

:lol1: :blink:

Ti se kr smej......k bo mela tvoja rit že tok let sedenja v raznih foteljih......pa tut na lesenih stolih.....boš znal ceniti prijetno od neprijetne bolečine.

Rit imaš samo eno.....in naj trpi na najlepši način!!!!!!

:kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2:

[Jurij]

Hmmm... :hmm: :?

aha!

-R&R (rest&relaxejšn)

-R&R (rokenrol! :kva2: )

Pa še z lubico mava še eno skupno stvar več in tako v dvoje uživava.

Pa tudi izgovora, da mi je mleka al pa kruha zmanjkal se ne branim. :D

[Thundercat]

....ker je občutek na motorju(večino časa) orgazmično nirvanovsko božanski.....

[gizmOkak]

zakaj se vozim :)

Že kot mali mulc sm si zmeri želel met motor. Ko sem bil star 9-10 let ga je h hiši pripeljal stric. To je bil prvi motor v naši žlahti. Že isti dan sem imel do krave (Africa Twin) strahospoštovanje. Obvezno sm se mogu z njim peljat kot prvi, ni blo debate d bi se teta :grrr Jst sm šou. Peljal me je lih po okoliških krajih, še zdej se spomnem, kot bi blo učerej...moja prva vožnja s pravim motorjem (prej je mel apn4 :) pa me je lih kdaj zapelju). Naredila sva kratkih 30km, vendar so mi do sedaj vseh mojih 17.000 prevoženih ostali v spominu kot najlepši. Prihrumela sva nazaj na dvorišče njegove hiše, dvignil me je s sedeža. Cel sm se tresu :kva2: nevem, al od strahu, al od navdušenja, al česa drugega.

Želja po motorju je bla vedno močnejša in kamorkoli smo šli, povsod sem obiral za motorji. Gledal sem jih po cesti, špijal ko so bli parkirani, kot 10 letni mulc spraševal lastnike, če se lahko usedem na njegov motor... Strastna želja, takratna CBR900RR oranžna in siva :wub: Prišel je 8 razred in izpit za 50cc. Neizbrisna želja Aprilia RS50. Tatko mi je trobu u glavo nej počakam še dve leti in grem delat izpit za 125 in mi pole kupijo 125, ki je motor tak, d se lahko vsaj kam dlje zapelješ. In res, poslušal sem ga, pridno se učil v srednji, opravu izpit in kot darilo v drugem letniku NSR 125 :wub: Moj prvi zaresen motor. Dve leti pred tem je stric prodal svojo kravco. Ni kupil drugega motorja več :cry: Kaj vse sva z NSRko preživela, od lepega do grdega, vendar vse je blo nepozabno... Prodal sem jo. Tožilo se mi je po njej. Tista malenkostna doza strahu preden zapelješ z dvorišča, je spremenila svojo količino. Postala je večja. Kolicina veselja še večja kot prej, adrenalin narastel, kolena se zašibila, roke so se začele rahlo trest. Rdeč gumbek in vruuum izpod riti. Želja iz otroštva je bila pod mojim povelstvom...kupil sem jo sam, zato je še več vredna...črna in rdeča CBR me sedaj prenaša naokrog.

Nedolgo tega sem si začel spravljat spomine po glavi preden sem zatisnu oči in spomnil sem se dneva ko sem prvič sedel na motorju- stričevi Africi. Kar solze so mi prišle na oči, nisem si mogel kaj. Zdaj imam sam to pravljico v garaži. Vedu sem da bom nekoč užival na motorju, se počutil precej bol varnega kot v avtu (ja res se) in odkrival nove čudovite kraje brez skrbi in noben me ne bo oviral. Samo jst, motor, cesta...

Popravljeno September 20, 2004. Popravil gizmOkak

[klimbra]

....ker je občutek na motorju(večino časa) orgazmično nirvanovsko božanski.....

kot Hipa!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

:kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2: :kva2:

[HAWKey]

...zaradi sebe, ker mi paše in uživam ob tem. čeprav je drag šport, sploh za dijaka, se mi noben kilometer ne zdi slaba naložba. aja, pa nor sm na motorje in vožnjo z njimi :wub:

Popravljeno September 20, 2004. Popravil HAWKey