Sirija – Jordanija

[peco]

Mi smo s tabo in čakamo vove poste. :OK: :OK:

Veliko sreče in veselih trenutkov. .) .)

[Noise]

DO kdaj si tam dol? Se za zgoditi, da pridem na obisk :o

[Noise]

Je ta minared downtown? Se mi zdi znan.

←

Jep... tista ta velka džamija v downtownu...

[directory]

branje je fantastično :OK: :OK: :OK:

srečno in nestpno čakanje naslednjega posta :grim :grim :grim

MS si svojimi prispevki pozlatil :OK:

[iurist]

Kaj naj rečem - Desert soul :notworthy:

Me ma da bi odklopu moj vsakdanjik in se ti pridružu :D

Sem tud sam prekrižaru celo turčijo, sirijo, jordanijo, sinaj, egipt,(zal zaradi obiska Izraela nisem mogu v libanon)... in lahko rečem da Sirija je zakon- takšen prijaznosti kot jo tam srečaš je ni nikjer...

Sem pa obiskal Hanno. tista velika vodna kolesa, pa Palymiro, Bosro itd. in sedaj ko berem tvoje poste v meni kr narašča srčni utrip -tko da Thanks in

komaj čakam da preberem naslednjega!

aja, a veš zakaj niso Izraelci pustili pokopati Arafata v Jeruzalemu...ker majo slabe izkušnje s pokopi, baje jim je tam eden od mrtvih vstal :D l

Lp!

[KeC]

@ Noise, se mi je zdel :D

Jao me mika spet tja skočit.

[MDR]

Super branje :OK: Komi čakam na nadaljevanje!

Uživi (pa mal se tud čuvi) M.

[Red]

Madonna mia.... Ekstra si, Desert, bral sem, za mano pa so se kar namnožile tri...štiri ... :huh: glavce...

Lepo si nas zapeljal... Čakamo nadaljevanje! :OK: Srečno!

[Desert Soul]

- V redu. Kaj je pa to?

- Termometer in voltmeter.

- Hmmm. Kaj imaš pa v tem žepu?

- Ključe od avta in stanovanja, vidiš?

- Dobro, kaj pa v temle?

- Mobitel.

- Daj sem.

V roki je imel že satelitski telefon, digitalni fotoaparat in Freitagovo klavrno karto Sirije. Na srečo sem GPS pozabil doma, sicer bi lahko bilo še manj prijetno.

- Obrni motor in greva k poveljniku.

Stražar, ki je ves čas pregleda stal nekaj metrov stran z zloščenim bajonetom na pripravljeni puški, se je umaknil korak nazaj, vodja straže se je zavihtel na zadnji sedež in s sprednjim kolesom v zraku sva odhitela proti bazi.

Jutro je bilo deževno in vetrovno, nisem in nisem se spravil iz postelje. Ves dopoldan sem z okoliških minaretov v polsnu poslušal petkove pridige, medtem ko se je z dvorišča slišal silovit veter. Veter je odstrnil oblake, sijati je začelo sonce in kmalu sem premraženega soseda pripeljal nazaj pred njegovo kemično čistilnico – bil je navdušen – ter se odpravil proti severu. Predmestja se vlečejo in vlečejo, na srečo ves čas ob avtocesti teče tudi dva do tri metre široka peščena bankina, na kateri prizanašam gumam. Vetra v hrbet pri stotki sploh več ne čutim.

Dovolj mi je bilo ceste in po tridesetih kilometrih zavijem na teren. Zagledam se v ličen hrib in se odločim splezati nanj. Skale, veliki kamni, zemlja. Nič neobičajnega za naše razmere, precej podobno kakšni kraški turi. Bočni veter mi napredovanje otežuje, saj me sunki silijo iz ravnotežja. In bolj ko se dvigujem iz sedeža, večji upor imam. Med pripravo na prvo slikanje mi veter kateem celo prevrne. Čez drn in strn grem naprej in odkrijem odlično cross progo. Dalo bi se jo sicer še izboljšati, zapomnim si lokacijo in naredim nekaj krogov. Uf, pa še skoke so tu! V bistvu luknje za vkopavanje tankov. A poligon izgleda zapuščen in me preveč ne skrbi. Pot nadaljujem po odličnem ovinkastem kolovozu, ob katerem levo in desno vkopane stojijo ogromne s plahtami prekrite zadeve. Ups. Na koncu zavijem na levo na asfalt in za ovinkom se pojavi stražarnica s pletenico čez cesto. Stražar je gledal mrko, s puško mi je kazal kam naj postavim motor in rekel, naj počakam. Ni me spustil z vojaškega območja.

Višji čin ko me je sprejel, bolj trapasto se mu je vse skupaj zdelo. Poveljnika vojašnice niso zanimale več niti fotografije na digitalcu. Jasno mu je bilo tudi, da imam poleg navadnega telefona s seboj na terenu za vsak primer še satelitskega, razumel je tudi to, da je moč pojma "motor" in "šport" v miselnem vzorcu povezati. Tudi na karto Sirije nisem vrisoval "strateških lokacij". Vsakogar pa tukaj najprej zanima, če sem Američan. Tudi sosede. Po odgovoru izgledajo kar nekam bolj zadovoljni.

Obrnili so mi seveda vso torbo in pregledali vse žepe – preklinjal sem, ker sem imel s seboj približno polovico vsega denarja, ki sem ga odnesel iz Slovenije, a denarnica jih ni zanimala. Kakor tudi ne, zanimivo, potni list z identiteto in vizumom. Vmes so se "otroci" igračkali z motorjem: ko sem se vrnil k njemu, je bil v prestavi, vklopljen je bil smerokaz, iztegnjena zadnja "fusrasterja", iztrgan termo-voltmeter, a bil sem prost. Kasneje sem našel primeren poligon za današnji fitness in se v Damask popoldne preko vseh smetišč vrnil zadovoljen. A primeren teren bo težko najti – niti vojska mi ni znala svetovati kam naj se podam. Zavedajoč se, da na površini devetih Slovenij živi 17 mio prebivalcev, da ima dežela eno višjih natalitet na svetu, da služenje vojaškega roka traja dve leti in pol in da za obrambo namenijo več kot polovico proračunskih sredstev, se mi dozdeva, da bom na off-roadu, vsaj v bližini Damaska, težko našel območje, ki ne bo vojaško. Od meje ozemlja, ki so ga JZ sosedje zasedli pred 31 leti, je do Damaska, tako čez prst, le dobrih 30 kilometrov. Na Z je Libanon, ki pa je poln tukajšnje vojske, ki je med tamkajšnjo državljansko vojna šla tja pomagat, potem pa se je pozabila vrniti. Na S imajo Turčijo, ki Sirijo obtožuje podpore Kurdom in od časa do časa s svojimi jezovi zmanjša vodostaj reke Evfrat, glavne sirske vodne žile in glavnega elektropotenciala (ogromni jez al-Asadovega jezera je glavni vir elektrike v državi), na vzhodu pa Irak, ki so mu leta '90 obrnili hrbet, pa jih je zato ata Grm bogato obdaroval. Nekaj denarja so sicer res uporabili za izboljšanje infrastrukture, večina pa se je ponovno prelila v obrambo. V soseski, kakršno imajo tukaj, je verjetno res potrebno sosedom ves čas kazati zobe. Edini neškodljivi so na tem koncu Jordanci, ki živijo od turizma in ameriške podpore, zato pa morajo od časa do časa stisniti zobe in spustiti v državo tudi iraške "turiste", ki jih na njihovem ozemlju službe "največje demokracije na svetu" lahko obdelujejo tudi mimo svojih zakonov (in žal tudi mimo Ženevske konvencije – tako je slišati in kjer je dim je tudi ogenj, ponavadi).

Tukaj je prav prijetno. Stopiš iz stanovanja in uzreš same nasmejane obraze, ki te pozdravljajo in ti želijo prijetno bivanje med njimi. Kriminala praktično ni, počutim se izredno varnega. In ko sem danes po vrnitvi tiščal motocikel skozi vrata, ožja od bilance, na svoje dvorišče, je takoj priskočil mimoidoči in ga pomagal dvigniti čez prag. Lepo. Temperatura se je danes kljub vetru dvignila (bil je tako močan, da sem praktično vso pot nazaj v Damask motor pri stotki držal precej nagnjen – bodo gume samo po levi zlizane :P ), saj je odneslo oblake in pokazalo se je sonce, tako da smo uživali na 12°C.

Če ste vmes postavili kakšno vprašanje, bom poskusil odgovoriti do naslednjič. Zdaj pa bučo v slovar!

[Desert Soul]

Noise, Iurist, KeC, dobrodošli! Pa tudi kdorkoli drug s kakšno off-road mašinco.

Sicer območje Damaska, kot lahko preberete v zadnjem postu, ni ne vem kaj, ampak konec decembra, če ste se pripravljeni odpovedati božičevanju v snegu, se mi pa lahko pridružite v Jordaniji. V Damasku sem zaseden do vključno 19.12. dopoldne, potem pa gasa na morje (beri Aqaba, Wadi Ram), kjer se mislim končno zariti v pravi pesek. Pa malo bi se "zgubil" proti vzhodu, menda so savdski obmejni stražarji prijazni in če izgledaš dovolj trapast turist, te samo pospremijo nazaj do mejne črte. :P Sicer bom potem od 26.12. (menda) do začetka januarja službeno zaseden, ampak lahko pa nadaljujete turo sami. Samo opozorilo: Turčija se vleeeečeeeee, za prevoz avta s prikolico (RO-RO) v eno smer do Tartusa, Sirija, pa so hoteli imeti 1400 EUR iz Kopra. In to brez potnika. Do Damaska lahko pridete v petih dneh, stroški, razen ogabnih cen goriva v Turčiji niso visoki, ne pozabite na Carnet de passage (AMZS LJ, 30.000 SIT na vozilo, če potrebujete kontakt, pošljite na PM).

Ne sanjajte življenja, živite sanje! Marhaban!

Popravljeno November 26, 2004. Popravil Desert Soul

[KeC]

:notworthy: :notworthy: :notworthy:

P.S. Ker nimam bolj cestno varianto me tudi zanima kako so kaj ceste v Siriji?

[Desert Soul]

Hojla, KeC!

Ceste tu so super (če voziš podnevi, kar z motorjem vsekakor boš), govorim seveda o kakovosti vozišča. Danes tudi s prometom nisem imel težav, avtomobilisti so bili korektni, sicer pa z motorjem brez težav najdeš luknje tudi v mestu in se iz potencialnega sranja z desno ročico takoj zvlečeš. Mastne niso.

Kar se tiče vremena v Aqabi (če pride kdo konec decembra), si ga lahko ogledate na weather.com, link je sicer za Šarm eš-Šeikh, a velja praktično za ves Aqabski zaliv. Le manj vetrovno je na severu. Sicer pa sem se lani v Aqabi sredi decembra kopal, v Dahabu (nekaj južneje na egiptovski strani) pa za Božič potapljal. :OK:

Aja, pa še odgovor za Noisea: po vsej verjetnosti se bom moral marca vrniti v Slovenijo nekaj opravit, kaj bo kasneje, ne vem, če pa opravek odpade (malo verjetno), pa zagotovo ostanem tu.

[KeC]

Lepo, čeprav me ne vleče najbolj v Aqabo. Bi raje šel v Amman pa potem od tam ture delal. Imam še nekaj nedokončanih ogledov tam :D

[S57CQ]

LP

Dec ce bos kaj naprej (Afrika) lazil mi poslji PM. Najini plani v grobem so zacetek decembra v Dubaj nato pa za bozic nazaj v Sudan. Sred februarja v Libanon pa spet nazaj v Sudan in ce bo vse Ok nekje sred aprila v Jordanijo (Aqaba)....

Uzivancija v dezelicah sonca in peska...

LP DaNe & Goranka

Khartoum / Sudan

:afro1:

[Desert Soul]

Včeraj in danes v Damasku nič novega, razen grozljive prometne gneče na poti z univerze domov. Prvi dan delovnega tedna je tukaj, pa sem za pot, ki mi običajno vzame petnajst minut, danes potreboval več kot uro. Nekaj fotografij bo, upam, kmalu dodanih temu "postu".

Po zasebnih kanalih sem bil naprošen, da naj povem, kako je tule kaj z deklinami (in bržkone njih osvajanjem). Na kratko povedano, poroči ali pusti. Kar je starejših od 23 let, so vse seveda poročene, ostale pa so, prosim vas lepo, ali otroci ali na faksu. Lansko leto so me v Aleppu (pravzaprav v Halebu, če sem že prav zaradi arabščine tu) hoteli poročiti kar z dvema sestrama. Bilo je težko reči ne, saj ne vem, ali me je bolj očarala osemnajst ali dvanajstletnica – slednja je izgledala zelo zagnana… in… njene zapeljive rjave očke so me tako lepo gledale… a sem se odločil za nadaljevanje samskega življenja. Skušnjava je tu resda precej velika, a se mi dozdeva, da ima več možnosti svetlolasi sošolec Aleksander iz Norveške – izgleda bolj "svetsko" kot jaz, rjavkast zapečen južnjak, kakršnih imajo tukaj dovolj. Pa še hupe na avtih s kromiranimi odbijači, izpuhi in pragovi, imajo boljše kot jaz, da o lightshowu spredaj, zadaj, levo, desno in znotraj sploh ne govorim. :afro1:

Tukaj srečujem dekleta vseh vrst: od takih, pri katerih iz temne vreče gledajo zgolj očke, pa do takih, kakršna je pred nekaj dnevi v univerzitetni kavarni sedla k sosednji mizi, medtem ko sva z Aleksandrom mlatila svoja sendviča s krompirjem: dolgi valoviti lasje, speti v čop, bela oprijeta usnjena jakna, oprijete kavbojke z bleščicami ter špičasti beli škornji z visooooko peto. Kot da bi se v Ljubljani z dvajsetko vozil. Sva se raje poglobila v sendviča in razmišljala o nakupu plašnic.

Tudi v stanovanja ali sobe ne smemo voditi obiskov nasprotnega spola: ko sta ženska in moški sama, pravzaprav nista sama. Z njima je še tretji: zlodej, ki jima zmeša pamet. In zaradi tega tudi dolgoletna prijateljica, s katero se nisem spravil v posteljo ne med študijem, ne kasneje, ki me bo obiskala v začetku prihodnjega leta, ne bo smela prespati na sosednji prazni postelji. Tako se očitno izognejo potrebi po dodatnih HIV testih. Oziroma… fantka si pa potemtakem lahko pripeljem!? :004

V mestu se vidi precej savdijskih in kuvajtskih avtomobilov. Poleti sem bežijo pred vročino, pozimi pa se prihajajo gret v bordele. Ti se menda selijo iz četrti v četrt, seveda so nelegalni, poleg vsega pa jih tudi soseska zavrača (če bi prijateljica prišla k meni, bi verjetno moje stanovanje takisto razglasili za bordel), tako da se premikajo. In trenutno so, ne boste verjeli, menda v soseski, v kateri prebivam sam. Fuj, odkar to vem, bom imel bojler ves čas vklopljen, da si bom lahko trikrat na dan spral s kože vso umazanijo zraka, ki me obkroža. Sicer pa dojemanje teme ni bistveno bolj konzervativno kot tudi pri nas na določenih območjih.

Zagrnjenost oz. odkritost deklet in žensk je odvisna od lastnega prepričanja. Večkrat sem bil povabljen kosilo domov k prijatelju, ki je končal študij turizma, govori perfektno angleško, njegov brat študira koransko pravo in strojništvo, drugi brat je študij pustil, sestra poučuje v šoli. Pet minut pred prihodom domov je domače vedno obvestil, da prihajava, pri vhodu v blok še enkrat pozvonil, in ko me povabijo v sobo za goste, sestro in mamo, ki sta pripravili kosilo, le slišim. Na vrata sobe za goste le potrkajo in eden od bratov stopi skoznja, prevzame pladnje in postreže gosta. Ženske pri njih niti enkrat samkrat še nisem videl. Podobno se mi je dogajalo tudi v drugih arabskih deželah, vendar pa je stopnja konservativnosti, če hočete, razlikovala: ponekod so ženske prinesle hrano na mizo, pa so jo moški le razdelili, ponekod so jo prinesle v sobo, pa so jo tam predale, ponekod so čakale za vogalom, da je eden od domačih moških šel ponjo. Kar pa se tiče siljenja žensk, naj se odkrivajo, pa je treba razumeti, da so tukaj norme drugačne. Kako bi reagirale Slovenke, če bi jih silili naj od zdaj naprej hodijo v službo in po nakupih zgolj v tangicah? Zakaj pa ne? A bi se slabo počutile? Saj Afričanke se pa ne! Morda bi se Alžirka z odkritimi lasmi sredi ulice počutila tako kot Slovenka v tangicah na Čopovi. Slovenke, zakaj ste tako konservativne in čudne??!! A veste, da niste svobodne, ker vam je nekdo vcepil v glavo prepričanje, da ni lepo razkazovati oprsja po ulici? :hmm:

Zakaj bi ravno in prav naš nivo tolerance moral biti merilo vsem ostalim?

Nekoč so bile vojne in bitke zelo pogoste, moški so umirali, ženska brez moškega je bila ranljiva, zato je prišlo do mnogoženstva (do 4 žene, če jih mož lahko preživlja). Ko so se vojne končale, se je število moških in žensk uravnovesilo, kar pa je ob mnogoženstvu pomenilo primanjkljaj žensk, zato je bilo potrebno na tiste, ki jih imaš, zelo paziti. Tradicija se ohranja še danes, ko je mnogoženstva bistveno manj, v mladih generacijah ga praktično ni več, kajti tudi v Siriji, Egiptu, Maroku, sploh pa v Tuniziji, Jordaniji in Libanonu (ostalih koncev žal ne poznam) mlada generacija žensk gleda na svet in na medčloveške odnose podobno kot Evropejke. Manal, ena od naših profesoric, je danes med pogovorom o tem, ali se nam zdi pomembneje, da je žena lepa ali pametna, povedala, da noče lepega moškega. Hoče ga namreč zgolj zase. :naughty:

Ali ste vedeli, da…

Talib v arabščini pomeni učenec? Taliba pomeni prositi, taliba 'ilman pomeni prositi učenost, Talib 'ilmin prosilec učenosti, torej učenec, skrajšano TALIB. Angleška različica "Taliban" je zgolj pridevnik, kakor Slovenian, European, Egyptian. Torej: "Talibi oz. talibska milica je napadla humanitarne delavce."

[Desert Soul]

S57CQ: Tokrat v Afriko ne bo šlo, je preveč za v glavo vtepsti tu. Se pa znamo kaj v Libanonu srečati. Kakorkoli, smo na vezi.

KeC, iurist, Noise Data: Če resno razmišljate o obisku, mi javite, da se v Ammanu ali Bejrutu pozanimam za gume, ki jih boste verjetno rabili. Tukaj ni ničesar. Kar se off-roada tiče sem gledal karto in prazno območje JV od damaščanskega letališča izgleda mamljivo, a je, kot sem žal izvedel, spet vojaško območje. Nam pa tukaj že iščejo dobre terene. Haleb (Aleppo) - Deir ez-Zor - Tadmur (Palmyra) je menda ok področje.

Javite.

[KeC]

Žal še morem nič z zagotovostjo rečt. Me pa ima da bi z motorjem se odpeljal po jordanski King's Highway. Kolikor sem videl ena najbolj slikovitih poti v tem delu sveta.

[Noise]

Žal še morem nič z zagotovostjo rečt. Me pa ima da bi z motorjem se odpeljal po jordanski King's Highway. Kolikor sem videl ena najbolj slikovitih poti v tem delu sveta.

←

No ja, sej je fajn, samo malo "overrated"... je lepa, sam TOLK lepa pa spet ne. Desert Soul, se pravi da po marcu te verjetno ne bo več dol?

[KeC]

No ja, sej je fajn, samo malo "overrated"... je lepa, sam TOLK lepa pa spet ne. Desert Soul, se pravi da po marcu te verjetno ne bo več dol?

←

He he probaj Desert Highway (po možnosti z motorjem), po tistem se ti zdi čisto vse lepo :D

[Noise]

He he probaj Desert Highway (po možnosti z motorjem), po tistem se ti zdi čisto vse lepo  :D

←

Tudi probal. Desrt Hwy je pač cesta. Kao. :D

[KeC]

Bodo kmalu slike? Komaj čakam, se mi že sline cedijo. :kva2:

[Noise]

Bodo kmalu slike? Komaj čakam, se mi že sline cedijo.  :kva2:

←

So že... gor nazaj Desert Soulove objave poglejte...

Pa ko smo že ravno pri King's Hwy, tukaj dve fotki... pokrajina ob KngHwy zvečer in podnevi...

[prevajalka]

Zdravo!

Odlicno branje. No ja, kot zenskica seveda ne razumem vsega bla-blaja o ne-vem-kako-se-rece tehnicnih delih, ampak ostalo daje zeljo po potovanju. Se bom po moje kar kmalu kam spravila :)

Tebi, Desert Soul, pa lupcka, ker mi polepsas monotonijo delovnega dne...

:004

[Desert Soul]

A je nova članica post poslala morda iz Luksemburga? :)

Družba, danes ne bo nič novega, tudi tukaj poznamo monotonijo delovnih dni. Pa ugotovil sem, da bo treba manj na MS pisati in več bučo v knjigah držati. Kar pa ne pomeni, da postov več ne bo!

Je pa zame, če se o Jordaniji govori, poleg Petre (kjer seveda ne rijemo z motorji) najlepši del dežele Wadi Ram. Kjer se lahko izgubiš, kjer se lahko vkoplješ, kjer nikogar ne slišiš, kjer je sonce, kjer je pesek... Fino je tam.

Se beremo.

[KeC]

Aboslutno strinjam Wadi Rum je :notworthy: