Letošnja sezona je na trg začetniških motociklov splavila nekaj sila zanimivih modelov. Vsi dobro izpolnjujejo zelo zahtevno nalogo začetniškega motocikla. Ker je nabor v zadnjih nekaj letih postal zadovoljivo pester, se mi lahko zapiše, da je tudi v tem segmentu mogoča izbira. A čeprav so novinci mnogo bolj dodelani, kot smo bili tega pri začetniških motociklih vajeni pred leti; sodobni, sorazmerno zmogljivi, hkrati tudi varčni in po večini tudi zelo všečni, nismo našli nobenega, ki bi se lahko meril z novim KTM-ovim Dukom 125.

Težko bi s prstom pokazali kaj točno je tisto, kar tehtnico prevesi na njegovo stran – je to odličen agregat, še boljši zavorni sistem, vozne lastnosti ali pika na i, ki bo mladim kupcem najbolj pihala na dušo – njegov resnično velik “coolnes faktor”. Oranžni so domačo nalogo naredili z odliko – vedo kaj novinci na motornih kolesih potrebujejo, pa tudi kaj si mladi začetniki želijo in to modro ponudili zapakirano v zelo všečen celofan – s tem so postavili odlične temelje in nabrali nove potencialne kupce prihodnosti. Taiste, o katerih ostali proizvajalci jamrajo, da jih ni.

Agregat

Je razvit posebej za ta motocikel – 125-kubičen tekočinsko hlajen enovaljni štiritaktnik razvije “le” 11,3 kilovata (15 KM) pri 10.500 vrtljajih na minuto – toliko, kot mu dovoljuje EU zakonodaja. Je sodoben, kompakten, lahek in opremljen s protivibracijsko gredjo – je mala mojstrovina z obilico KTM-ovskega značaja ter je najbolj prožen in poskočen v svojem razredu – pri 8000 vrtljajih razvije 12 Nm navora.

Vožnja

Mali Duke je rojen za zavoje, afnarije in vse tiste neumnosti, ki jih  mladi vozniki radi počnejo. Vse to izpelje z lahkoto. Je izrazito nezahteven, lahkoten, ubogljiv, a hkrati v zavojih presenetljivo (in navdušujoče) stabilen za tako droben in lahek motocikel. Poleg odličnega agregata, malega Duka najbolj določno začrtata še boljši zavorni sistem in izrazito kompaktno prednje vzmetenje znamke WP. Čeprav se v razredu 125-ic zgodba praviloma odvija v nasprotni smeri in pogosto tožimo nad “premehkimi fedri”, smo si tokrat zaželeli za droben odtenek mehkejše vzmetenje. Zavorni sistem  ByBre (Brembova hišna “podznamka”) je zelo dober – odziven, odločen, a hkrati omogoča natančno odmerjanje zavorne moči. Duke 125 se bo odlično znašel v mestu ali lokalnih in magistralnih cestah, na hitrih cestah in avtocestah pa le po “sili prilike” – tako kot vsi nakedi, ne glede na prostornino agregata.

43-milimetrske prednje vilice hiše WP imajo enak premer kot tiste na modelu RC8.

Udobje?

Tudi ergonomija je precej posrečena, saj se na tem drobnem motociklu, ki bo zaradi svojih skromnih mer zelo po godu tudi drobnim voznicam, najde dovolj prostora za povprečno odmerjenega odraslega pripadnika moškega spola. Saj ne, da bi ta sodil v ciljno skupino kupcev, a slednje pomeni, da se bodo v sedlu malega KTM-a sorazmerno dobro počutili tudi tisti malce bolj pretegnjeni mladi vozniki. Krmilo je dovolj široko, da nudi dober nadzor nad motociklom. Položaj za njim je pokončen ter nudi dober pregled nad okolico.

Stopalke so nameščene sorazmerno visoko, zato se ni bati, da bi v zavojih prehitro grizle v asfalt –  morda se bo komu zazdelo, da so pomaknjene nekoliko preveč nazaj, a bo šlo najbrž zgolj za kaprico posameznika, ki bo od motocikla pričakoval dolgoprogaško udobje – tega Duke 125 s kompaktnim vzmetenjem in še bolj kompaktnim sedežem ne nudi. Sedež je sorazmerno visoko nasajen – od tal je oddaljen 810 mm, a je športno začrtan, v prednjem delu ozek, sam motocikel pa zelo lahek tudi na mestu (118 kilogramov), zato ne bi smel povzročati težav niti nižje raslim začetnicam.
Pozitivno so presenetila tudi vzvratna ogledala – pričakovali smo pretežno neuporabnost ali vsaj izrazito megleno podobo v njih, pa ta svojo nalogo opravljajo odlično. Še en argument v prid varnosti in primernosti motocikla za začetnike.

Sedež je zelo kompakten in športno začrtan.

Armaturna plošča

Sestavljajo jo sorazmerno velik, oranžno osvetljen zaslon  LCD in serija opozorilnih lučk. Čeprav je podatkov na  zaslončku sorazmerno veliko (prestava, hitrost, ura, dnevni in skupni števec kilometrov, merilnik goriva, poraba in število vrtljajev), so ti domišljeno razporejeni in že konec prvega dne v sedlu Duka 125 se bo armatura izkazala za eno boljših kar jih je moč zaslediti na KTM-ovih modelih – pregledna, čedna in  z logično razporejenimi podatki.

Všečna in pregledna armaturna plošča.

Duke 125 je odličen začetniški motocikel – je nezahteven in zelo vodljiv. Odpušča napake in dovoljuje veliko popravkov taistih napak. Je tudi zelo zmogljiv, postavljaški in frajerski 125-ak, zato ni zgolj začetniški motocikel, pač pa motocikel, ki bi utegnil zlesti pod kožo tudi voznicam, ki si lastijo “tavelik” izpit. Kako kvaliteten in zanesljiv je kot kos tehnične opreme, bo pokazal čas.

Tako kot predhodna 125- in 250-kubična modela, ki smo ju vozili letošnjo pomlad, smo tudi Duka natančno pregledali – tudi temu od pregledu ni očitati nizke kvalitete izdelave, ki se je evropski kupci teko zelo bojijo pri motociklih sestavljenih v azijskih proizvodnih linijah.

Zaslon LCD testnega modela se ob popolnem izklopu agregata sicer ni nemudoma popolnoma ugasnil, menjalnik je občasno zahteval odločnost pri pretikanju in mi bi malemu Duku privoščili nekoliko kvalitetnejše pnevmatike, a sicer je Avstrijsko-Indijski malček motocikel na mestu in po naši oceni vreden 3.980,00 evrov.

OCENA
Odličen agregat
Zelo dobre vozne lastnosti
Zavorni sistem
»imidž«
Prekompaktno vzmetenje
Prejšnji članekHarley Davidson Softail FXS Blackline
Naslednji članekPrvi vtis: Honda VFR 800 X ABS-Crossrunner
Mateja Pivk
Od leta 2009 urednica. V desetletju novinarskega udejstvovanja nabirala znanje kot del ekipe Avtomagazina, Playboya, siolovega Avtomoto portala in revije Motorist, kjer se je dobro leto dni udinjala tudi kot izvršna urednica in fotografinja.
test-ktm-duke-125Letošnja sezona je na trg začetniških motociklov splavila nekaj sila zanimivih modelov. Vsi dobro izpolnjujejo zelo zahtevno nalogo začetniškega motocikla. Ker je nabor v zadnjih nekaj letih postal zadovoljivo pester, se mi lahko zapiše, da je tudi v tem segmentu mogoča izbira. A čeprav...

14 COMMENTS

  1. če pride na slovenski trg en tak KTM s kakimi 25-30 konji in z največ 130 kilami, ga s fotrom takoj kupima. on bi mel neki lahkega za mal vozit, moj 650 gs mu je pretežak, jst bi mel pa to za občasno drlinkanje in bedarije 🙂
    pomoje je fun factor tu na višku – pa še frdamano lep je

  2. Ste pa res eni dvoličneži nekateri na forumu, 125 kubičen motor hvalite na vse pretege ker je KTM, medtem ko grajate vse kar pride iz tovarne Ducati. Če bi vedeli, da pri vseh znamkah vložijo ogromno truda da spravijo stvari na cesto bi mogoče razmišljali drugače. Sicer pa je tudi v 125 kubičnem razredu kar nekaj konkurence recimo Aprilia, Yamaha, tudi Tomos je delal dobre stvari…

  3. Igorr glede na ciljno publiko in tipologijo motorja bi lahko dali vozit koga drugega kot to nonico, mal za propagandi in to. To še ne pomeni da bojo pol vsi klinci vozli po prednji:-))

  4. Test se mi zdi dovolj izčrpen, motorček pa bi si prav z veseljem lastil. Že sedaj sem navdušen nad mestno gibčnostjo 125 kubašev. KTM pa se mi zdi res čudovit. Tudi za hropca.

  5. @motorrader..mogoče bi tisti klinac tut napisal kej? se pravi, da če bi bile fotke po kolenu, po zadnjem po tilniku, bi bil test bolj verodostojen? no, jaz sem ga peljal, lahko potrdim napisano..se kej bolš počutiš? al sm jest tut preveč dedek?

  6. Neee…ne se užalit zdej.. sem sam hotu reč da kot propagando paše temu motorju bolj kak video s triki kot jih zna Rok Bagoroš:-) Je pa res da je to test ne pa reklama. In to lepo napisan. In če pravite da so gume z en K pol bolje se cjazit.