Z motorjem po Češki in Nemčiji

0
62470

Po krepčilnem spancu in obilnem zajtrku sva jo mahnila na Hradčane in ob 9:30 zaparkirala motor na parkirišču nasproti vhoda v grajske vrtove in grad. Na hitro sva si ogledala grad in katedralo Sv. Vida (kjer je pokopana Barbara Celjska), se sprehodila čez trg ob palači predsednika Češke republike, nato pa odšla proti Zlati ulički, ki sva si jo želela ogledati bolj podrobno.

5. dan – sobota, 19.07.2014

Praga Hradčani

A glej ga zlomka. Za vstop je potrebna vstopnica in to vstopnica, ki zajema združeno vstopnino za grajske razstave, podrobnejši ogled katedrale Sv. Vida in Zlato uličko. Cena pa 590 Kč na osebo. Naju je zanimala le Zlata ulička, samo vstopnice za ogled te pa ni. Kar malce nejevoljna sva zato sedla na kavo v vrt restavracije pred vhodom v Zlato uličko. Prijazna natakarica je kmalu opazila, kaj naju jezi in nama je prijazno zaupala informacijo, da je ogled Zlate uličke zaračunan samo do 17.00, potem je pa vstop prost. Ha, sva rekla, potem greva pa takoj naprej na ogled Češkega krasa in gradu Karlštajn kakih 40 km južno od Prage, Zlato uličko si bova pa ogledala spotoma na povratku v Prago.

Praga Hradčani
Praga Hradčani

Prijazni čuvaj parkirišča nama je pomagal z informacijo, kako iz Prage v pravo smer za grad Karlštejn, pa sva kljub temu zgrešila pravi odcep avtocestnega obroča. Zato sva na enem od izvozov obrnila in v drugo uspešno sestopila z avtoceste in skozi vasice Orech, Chynice in Morina pripeljala po zelo lepo razgibani in ovinkasti motoristični in kolesarski cesti v naselje Karlštejn. Prvič na Češkem sva srečala večje število domačih motoristov in kolesarjev, doslej jih nisva videla prav veliko. Med drugim sva videla kolesariti mladenko, za katero sva bila sprva prepričana, da kolesari v Evinem kostimu. So bile njene krpice bolj vrvice kot kaj drugega. Kako je bilo z njo zvečer, sem si pa tudi lahko predstavljal, sonce je namreč žgalo z neba in reva je morala dobiti kar poštene opekline.

Mogočen grad Karlštejn stoji vrh griča v stranski dolinici, nad istoimenskim naseljcem. Na parkirišču sva pustila motoristične jopiče in škornje, se preobula v superge in se med stojnicami s pijačo, spominki in gostilnicami podala v hrib proti gradu.

Grad Karlšteyn

Sonce je pripekalo, zato sta ledeno hladna pločevinka piva v roki in gosta senca dreves nad glavo na poti v hrib prav prijala. Grajske zbirke pohištva in kapela naju tokrat niso zanimali, zato sva kupila vstopnici le za ogled gradu kot stavbe. Grad je bil postavljen v 13. stoletju in slovi kot najbolje ohranjen gotski grad na Češkem. Na povratku do motorja sva posedela v senci vrta ene od gostilnic na domači malinovi limonadi in borovničevih knedličkih s smetano in skutno omako. Limonada je bila bolj malo domača, umetna rdeča barva je kar bila v oči, knedli so bili pa odlični. Je bila pa cena zelo prijazna, dve veliki porciji knedlov in dvakrat po pol litra malinove limonade za 9,5 € (pa še evro napitnine).

Na povratku sva se zapeljala še do v 17. stoletju opuščenega kamnoloma apnenca Lom Velka Amerika, ki leži le slab kilometer SZ od vasi Morina, in si ga ogledala skoraj s ceste. Na dnu ogromnega opuščenega kamnoloma, ki spominja na kanjon, leži manjše jezero, ki služi kot kopališče okoliškim prebivalcem, po njem pa vodi tudi geološka učna pot. Jezero je lepe zelene barve in je bilo čisto drugačno od siceršnjih voda kalno kavno rjave barve, ki sva jih videla na Češkem.

Morina, Lom Velka Amerika

V Karlštejnu sva dotočila gorivo, cena 36,70 Kč/l ali okoli 1,359 €. Do avtoceste sva se z izjemo skoka do Loma Velka Amerika vrnila po isti poti, kot sva prišla, v Prago pa sva vrnila po drugi vstopni cesti, z zahoda, mimo živalskega vrta. Utrujenost in vtisi celega dne so opravili svoje in bolj kot Zlata ulička sta se po glavi motala misel na hladen tuš in počitek pri Švejku. Zato sva se ogledu Zlate uličke zlahka odrekla (bova drugič), na poti do penziona pa nabavila še nekaj spominkov za domače, saj bova jutri zapustila Češko. Po hladnem tušu sva v večeru posedela v vrtu gostišča pri Karlu na odličnem češkem pivu, svinjski pečenki s krompirjem in sladko repo ter švicarsko solato (Čehi solat ne kisajo in ne uporabljajo olja) ter premlevala vtise z dosedanje poti. Sva se strinjala, prelepo je, a potovanje z motorjem je veliko bolj naporno, kot so bila naša dosedanja družinska potovanja z avtomobilom. Še račun za večerjo – 12 €.

Peti dan prevoženo 165 km.