Ostalo

Tale film sem nekako spregledal dober film,kaj dober odličen film   Danes na TVS 1: Film o vojakih, ki niso hoteli streljati Na sporedu: V ponedeljek, 26. 12. ob 21.00 na TVS 1   "Po vseh perverznih filmih v službi nič manj perverznega nacionalizma je Generacija 71 veter, ki odnaša smrad tako pogosto zlorabljene umetnosti ..." o novem slovenskem filmu, v katerem ima tudi sam manjšo vlogo, pravi bosanski zvezdnik Zijah Sokolović. Ana Jurc 23. december 2011 ob 21:20 Zadnji poseg: 26. december 2011 ob 10:08 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA       Generacija 71 podaja slovenski pogled na vojno na območju nekdanje Jugoslavije. 'Je film nekoga, ki je lahko pobegnil in ki mu ni bilo treba trepetati za življenje svojcev', pravi Slatenšek. Sporočilo filma je, še pove, morda utopično, a resnično: 'Če vojaki ne bi streljali, bi bil svet boljši.' Foto: MMC RTV SLO  Film je nastal v produkciji Casablanca film production in TV Slovenija v sodelovanju s FilRouge in Nukleus film. Za animacijo je poskrbel Darko Vučenik, za glasbo pa Dubravko Robić. Foto: RTV SLO  Boštjan Slatenšek: 'To je zgodba o času zla, ko si fantje, ki leta 1991 služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), zastavljajo vprašanja, kot so Streljati ali ne streljati?, Na koga streljati?' Podnaslov Generacije 71 je Film o vojakih, ki nočejo streljati. Foto: RTV SLO  Boštjan Slatenšek je novinar, fotograf, vojni poročevalec in režiser. Kot fotoreporter je poročal o vojnah na Kosovem, Izraelu, Iraku, Čečeniji, Etiopiji in Afganistanu. Podpisuje tudi režije več dokumentarcev: Prgišče žalosti, Goa, mesto sreče in vir preživetja ter "The Hardest Thing". Foto: RTV SLO  Sarajevčan Boris je po očetu Srb, po mami Hrvat, zaljubljen pa v muslimanko Selmo. Verjame v bratstvo in enotnost ter državo, ki v resnici ne obstaja več. Foto: RTV SLO   Zanimivo je, da v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih ni bilo posnetega niti enega filma o osamosvojitveni vojni - zdaj pa se nam obeta že drugi v pol leta. Potem, ko je poleti Jure Pervanje predstavil svojo 1991 - Neizstreljeni naboj, zgodbo o prijateljih med služenjem vojaškega roka v JLA, ki se z začetkom vretja na Balkanu kar naenkrat znajdeta na sovražnih straneh, v ponedeljek na male zaslone prihaja še ena filmska obravnava prelomnega leta 1991. Generacijo 71, film režiserja in scenarista Boštjana Slatenška, bo TV Slovenija na prvem programu premierno predvajala 26. 12. ob 21.00. Slovenec in Hrvat v JLA: Ostati ali pobegniti? Dogajanje se začne ob krvavem razpadu Jugoslavije spomladi leta 1991, ko skupina mladih vojakov šteje dneve v mali kasarni ob hrvaško-bosanski meji. Država in vojska, v kateri služijo, razpadata, le lučaj stran se rojeva vojna. Slovenec Viki, Hrvat Drago in Sarajevčan Boris so stražarji, ki se na služenju vojaškega roka spoprijateljijo. Oboroženi srbski civilisti začnejo napadati vasi blizu njihove male kasarne. Po prvih silovitih napadih in zločinih nad hrvaškimi civilisti se Drago in Viki odločita za beg, Sarajevčan Boris pa, da bo ostal. Narodnostno pisano igralsko zasedbo tvorijo Klemen Mauhler, Asim Ugljen, Almir Mehić, Aleksandar Rajaković, Zijah Sokolović, Sebastian Nared, Bajazit Alomerović, Uroš Jezdić, Žarko Savić in drugi. Tega, kako je k projektu pritegnil Sokolovića, Slatenšek ne mistificira: "Zijah je zelo v redu igralec: pokličeš ga in ga vprašaš. Če mu je tekst všeč, pristane." ''Generacija 71 je film o ljudeh, ki se znajdejo sredi vojne vihre zaradi njim tujih idealov. Generacija 71 so pozabljena močna čustva, ki jih film vleče iz danes že nezavednega, ker želi spomniti, da bi opomnil, in Generacija 71 je film tudi o tem, kako iz malo narediti veliko. Sodelovanje pri enainsedemdesetki mi je bilo v čisti užitek," je o snemanju povedal Aleksandar Rajaković, ki igra našim prijateljem naklonjenega vodnika Branka. Slatenškova največja želja za njegov film je, da bi ga predvajali tudi na sarajevskem festivalu, sicer pa upa tudi na distribucijo po artkinematografih. Rdečo nit zgodbe dopolnjujejo dokumentarni izseki iz hrvaških in slovenskih televizijskih poročil iz tistega obdobja, na nekaj mestih pa za hip v dogajanje vstopijo celo globoko simbolični animirani liki (idejo zanje je Slatenšek dobil ob gledanju z oskarjem nagrajenega animiranega filma Valček z Baširjem, sicer pa so delo Darka Vučenika). Morda se zdi presenetljivo, da se je Slatenšek, ki ima za seboj fascinantno kariero novinarja, fotografa, vojnega poročevalca (spremljal je krizne razmere na Kosovem, v Izraelu, Iraku, Čečeniji, Etiopiji in Afganistanu) in snemanja dokumentarnih filmov, tokrat tematike lotil s kombinacijo dokumentarnega, animiranega in igranega filma, pri čemer močno prevladujejo elementi slednjega. Sam se s tovrstnimi etiketami ne obremenjuje, češ da filme "loči na dobre in slabe, ne na igrane in dokumentarne". Ideja za film se mu je porodila že pred desetimi leti, realizacija pa je takšna, kot si jo je želel že takrat. Resnična zgodba vojakov, ki niso hoteli streljati Vprašanje avtobiografskosti se, glede na to, da je Slatenšek poleg vsega naštetega tudi pripadnik generacije 71, postavlja kar samo. Snov za scenarij je dejansko zajemal iz lastne izkušnje leta 1991, ko je bil prisiljen bežati iz JLA. "Za film sem jo sicer poenostavil, ampak to je v bistvu moja zgodba. Človek, ki igra taksista, je bil z menoj v vojski. On je tisti, ki je ustavil in pobiral trupla, ki jih vidimo na enem od dokumentarnih posnetkov. Sam sem bil kmalu doma, a sem potem še nadaljnja štiri leta spremljal, kaj se je dogajalo z mojimi prijatelji. Film je zato posvečen tudi vsem, ki so ostali tam in branili Sarajevo in druga bosanska mesta." Težko je bilo najti že Titovo sliko Kot se pri filmih s tematiko polpretekle zgodovine rado primeri, sta svojevrsten izziv pomenila tudi kostumografija in scenografija začetka devetdesetih let, ki so jih morali poustvariti. "Silne težave smo imeli, ker v slovenskih fundusih nismo našli nobenih uniform; dobili nismo niti Titove slike – na koncu sem eno našel na svojem podstrešju. Uniforme smo si nato sposodili od podjetja Jadran Film. Očitno imamo v Sloveniji nekam čuden odnos do svoje polpretekle zgodovine, saj so vse te stvari bliskovito izginile iz naših življenj. Enako se je zgodilo z arhivi: zelo so slabo urejeni in gradivo iz tega obdobja izginja." Nekoč Jugoslavija, danes Evropa Kljub temu, da film med drugim tematizira rastoče napetosti med pripadniki različnih narodnosti, ki se znajdejo v isti kasarni, pa iz Generacije 71 veje tudi jugonostalgija – predvsem po zaslugi glasbe bendov, ki so zaznamovali tiste lepše, složnejše čase; kaj lahko je prepoznati skladbe Azre, EKV-ja, svetlolasa ikona Tajči pa dobi celo zabavno karaokeizvedbo. "Jugonostalgija gotovo je bila prisotna," prizna Slatenšek. "Današnja združena Evropa v nekaterih elementih ni bistveno drugačna od nekdanje združene Jugoslavije. Tudi danes se v Evropi sprašujemo: Je vredno živeti skupaj ali ni? Če se bomo to iskreno vprašali, bo morda laže najti pravi odgovor, kajti včasih je bolje ostati skupaj, včasih pa tudi ne."  

Razen teh stacionarnih kje je se za pricakovat pistoljerose???

Kaj ima to s Slovenijo? Oziroma v katerem podjetju je obvezno testiranje?    Ce seveda izvzamemo branze kjer je vlada predpisala testiranje.

Žal ja, je pa res da nismo edini. Se precej vozim in kar vidim, imamo še srečo da je nesreč relativno malo. Vsekakor ne.