Skoči na vsebino

KADILCI POZOR!!!


Priporočene objave

ZAKAJ BI KADILI?

Vsakdo poteg cigarete povzroči v žareči konici zelo visoke temperature, ki

sežejo tja do 980°C. Tako visoka temperatura lahko sproži reakcije, ki dajo

kar do 4000 kemijskih produktov. Večina teh spojin je zdravju zelo nevarna,

saj so med njimi toksini in kancerogene spojine.

Surov tobak vsebuje na tisoče spojin. Proizvajalci cigaret dodajajo tobaku

tudi druge kemikalije, ki izboljšajo aromo, okus in vžigno stopnjo. Ko

prižgete cigareto, je to tako, kot bi celo svoje telo izpostavili

miniaturni kemijski tovarni. Na tisoče novih spojin se formira zaradi

toplote oz. visoke temperature, ki jo daje plamen.

V nekaj sekundah veliko teh spojin pride v kri, kjer krožijo po celotnem

organizmu. Omejijo pritok kisika do srca, obenem pa srce prisilijo, da bije

močneje. Izsušijo tudi pljuča in se naselijo v ledvicah in mehurju, kjer

povzročajo celične spremembe, kar posledično lahko vodi k nastanku raka.

Napotijo pa se tudi proti možganom, povzročijo budnost in pa tudi

blagodejno, pomirjujoče počutje.

ZAPELJIVEC – NIKOTIN

Raziskovalci v laboratoriju pošljejo cigaretni dim skozi filter, ki je

narejen iz steklenih vlaken. Filter loči plinsko fazo od katrana. Katran

sestavljajo trdni delci in pare, ki kondenzirajo v tekočo fazo, ko pridejo

do hladnega filtra. Naslednji korak je ločevanje in indentifikacija spojin

v plinski fazi in katranu ter proučevanje njihovih vplivov na človeški

organizem.

Ena najbolj znanih substanc je gotovo nikotin, ki povzroči fizično in

psihično uničevanje organizma. Nikotin nosi vse zasvojitvene lastnosti

kokaina, morfina in alkohola. Površno inhaliranje nizkih koncentracij

nikotina stimulira sekrecijo oz. izločanje iz adrenalnih žlez. To povzroča

višjo budnost, pravimo, da človeka »poživi«. Globoko inhaliranje visokih

koncentracij pa pripomore k izločevanju beta-endorfinov, ki so kot nekakšen

naraven človeški morfij in tako delujejo zelo hitro, pomirjujoče. 25%

inhaliranega nikotina pride do možganov v 7 sekundah! Učinek je močan in

neposreden.

Kadilci izpostavljeni stresu kadijo več. Razlog je ravno v pomirjujočem

vplivu beta-endorfinov. Beta-endorfini se naravno sprostijo, ko se človek

ustraši, ko je izpostavljen stresu in se počuti ogroženega. V zelo stresnih

situacijah tako kajenje pomirja človeka.

KEMIJSKI DAVEK

Nikotin reagira z živčnim sistemom, druga spojina v dimu, ogljikov monoksid

pa zastruplja kri. Predstavljajte si krvni obtok kot podzemno cesto. Vsaka

molekula hemoglobina v krvi predstavlja avto s štirimi sedeži, ki so

vezavna mesta za kisik. Rahlo ravnotežna, šibka interakcija med kisikom in

vezavnimi mesti, povzroči preskok kisika iz pljuč v kri, ta pa se s krvjo

prenaša do mest v telesu, kjer je nujno potreben. Ogljikov monoksid pa

deluje tako, da ukrade oz. zasede enega od sedežev v tem »avtu«. S tem

omeji vezavo kisika na hemoglobin. Ogljikov monoksid ima 200x večjo vezavno

moč od kisika, zato ga izpodrine in kisik ne more priti poleg. Strastni

kadilci imajo 12-14% »okuženega« hemoglobina z ogljikovim monoksidom.

Telo se odzove tako, da poveča tok krvi, vendar pa zato kadilčeva fizična

moč in vzdržljivost naglo padeta.

KADILSKI CIANIDNI KAŠELJ

Vodikov cianid, HCN, je ena od mnogih komponent, ki nastane pri gorenju

tobaka. HCN je tudi nevaren celični strup, znan kot plin, ki so ga

uporabljali za usmrtitve v plinskih celicah.

Pljuča se na naraslo koncentracijo katrana odzovejo tako, da sama sprožijo

naravni čistilni mehanizem. Izločijo sluz, v katero se ujamejo nečistoče in

katran. Sluz se odplakne s pomočjo migetalčnega epitelija oz. migetalk, ki

so podobne laskom. Dim tako povzroči prekomerno delovanje žlez, ki izločajo

sluz. Istočasno pa HCN v dimu uničuje migetalčni epitelij in tako se sluz

prične kopičiti v pljučih. Rezultat je tako kronični bronhitis, vztrajen in

trdovraten kašelj, ki se sproži z draženjem sapnika in s povečano količino

sluzi v pljučih.

OKSIDACIJA

Poleg nikotina in ogljikovega monoksida se pri izgorevanju tobaka tvori

tudi več manj znanih spojin, med njimi je veliko oksidantov. Nekajletne

raziskave so pokazale škodo, ki jo povzročijo prekomerne količine

oksidantov v telesu. Nekatere snovi oz. spojine vsebujejo kisik, druge pa

ne. Edina njihova skupna lastnost je manjkajoči elektron. Zaradi tega je

taka spojina primorana ukrasti en elektron drugi spojini, ki je navadno čim

bliže njej. Sedaj tudi tej spojini manjka elektron in tudi ta ga mora

ukrasti drugi, da bo zopet cela. Tako se začne dolga, verižna reakcija.

Rezultat teh reakcij je škoda, ki jo spojine povzročijo na celicah, celice

lahko celo odmrejo. Oksidacija je tudi primaren proces, s pomočjo katerega

se naš imunski sistem bori proti škodljivim vsiljivcem (virusi, bakterije)

ali pa odstrani stare in obolele celice. Ker so oksidanti povsod okoli nas,

tudi v sadju in zelenjavi, je telo razvilo protistrupne substance –

antioksidante in popravljalne mehanizme.

S sproščanjem antioksidantov v telesu se ta verižna reakcija prekine,

vendar le za kratek čas. Na žalost se z leti produkcija antioksidantov v

telesu zmanjša. S tem, ko njihova učinkovitost pada pa se poveča

učinkovitost in delovanje oksidantov, ti s svojim povečanim delovanjem

povzročijo škodo na zdravem tkivu. Večina oksidantov v cigaretnem dimu niso

navadni atomi ali molekule, ampak so pogosto v obliki prostih radikalov

(primankljaj elektronov).

En dan kajenja je mirno ekvivalenten letnemu onesnaževanju Los Angelesa!

Cigaretni dim nekateri zato poimenujejo kot super bogat smog.

Znanstveniki so naredili model cigaretnega dima pomešanega z zrakom,

dušikovim oksidom (NO) in z ogljikovo spojino imenovano izopren.

Koncentracije naj bi bile takšne kot v cigaretnem dimu. Relativno stabilen

dušikov oksid se je počasi oksidiral in nastal je visoko reaktiven dušikov

dioksid NO2. Ta nato reagira z izoprenom in tvorijo se radikali. Nadalje

reakcije tako samo povečujejo koncentracijo radikalov, ki je v dimu tako

visoka, da je škoda, ki jo povzročajo v organizmu, resnično strahotna.

PLJUČNI EMFIZEM (napihnjena pljuča)

Ta bolezen je ena hujših, ki pestijo kadilce. Zmanjšanje pljučne prožnosti

močno ovira izdihavanje. Zaradi pomanjkanja prostora, pride v pljuča z

vsakim vdihom manj novega zraka, kakor bi bilo potrebno za zadostno

preskrbo telesa s kisikom. Prizadeti poskuša to pomanjkljivost izravnati s

pospešenim in hitrejšim vdihavanjem, kar pa povzroči širjenje prsnega koša,

ki zaradi svoje togosti pri izdihavanju iztisne le še malo že porabljenega

zraka. Zato prizadeti lovijo sapo in se počutijo kot bi se dušili.

Pretirani poskusi vdihavanja pa lahko še prenapnejo pljučno tkivo in

pretrgajo posamezne pljučne mehurčke. Tako se zmanjša celotno žilno omrežje

v pljučih kar seveda otežuje delo srca. Pogosto to bolezen spremlja še

srčna oslabelost. Bistveni del zdravljenja te bolezni so dihalne vaje, s

katerimi se bolnik nauči dihati in obenem čim manj obremenjevati srce in

pljuča. Izguba prožnosti pljučnega tkiva ima svoj vzrok v predčasni izrabi

elastičnih vlaken pljučnega tkiva.

Zdrava pljuča izgledajo kot spužva. Z vsakim vdihom se milijoni

mikroskopskih balončkov, imenovanih alveoli, napolnijo z zrakom. Kisik iz

zraka se preko kapilar prenese v alveolarno membrano in vstopa v kri.

Alveoli morajo imeti zelo tanko membrano, da prepustijo kisik, in morajo

biti tudi zelo elastični, da se lahko razširijo z vsakim vdihom. Alveolarna

membrana vsebuje protein elastin, ki pripomore k njenemu raztezanju. Ta

elastični material se pojavi tudi v drugih delih telesa, ki se morajo

raztezati. Npr. vezi, vezivna tkiva in krvne žile. Po drugi strani pa mora

telo uničiti elastin, da lahko odstrani oz. izloči poškodovano ali okuženo

tkivo.

Posebna oblika belih krvnih telesc, imenovanih neutrofili, vsebuje

elastazo. To je encim, ki razgradi elastin. Neutrofili uporabljajo elastin

za napad in uničevanje tujih bakterij. Telo se mora tako samo ščititi pred

škodljivimi vplivi elastaze z inhibitorjem, ki ga izločajo jetra. Imenuje

se a1proteinazni inhibitor (a1PI). Ravno na ta inhibitor pa po raziskavah

sodeč, močno vpliva cigaretni dim, kar gotovo prekine ta naravni cikel v

telesu.

Znanstveniki so poskusili še z enim eksperimentom. Vodili so svež cigaretni

dim v puferno raztopino, ki je vsebovala inhibitor a1PI. Ta zaščitniška

molekula je bila uničena v nekaj sekundah. To dejstvo potrdi škodo, ki

zaradi dima nastane v pljučih: katran v dimu kondenzira na alveolarni

membrani. Ta tuja substanca mobilizira obrambne celice, vključno z

neutrofili. Ti napadejo tujo substanco tako, da sproščajo encim elastazo.

Vlakna iz elastina, ki so normalno zaščitena z inhibitorjem a1PI, tako

postanejo ranljiva in se ne morejo zaščititi pred napadom encima. V takšnem

ponesrečenem protinapadu, se pljuča pričnejo sesedati. Alveoli se sčasoma

uničijo in v pljučih nastanejo luknje oz. kraterji, ki so v ekstremnih

primerih lahko globoki več inčev (1 inč = 2,54 cm !).

PLJUČNI RAK

Je najpogostejša oblika raka, še posebej pri moških. Pojavlja se v starosti

od 40 do 70 let. Vzrok za vse večje število bronhialnega raka so predvsem

katranske snovi, tiste, ki nastajajo pri kajenju cigaret. To trditev je

potrdilo preko 40.000 raziskav na tem področju, vključevale so tudi obdukcije.

Če trpi nad štirideset let star človek za dolgotrajnim, dražečim kašljem,

če je v izmečku, ki ga izpljune kdaj tudi primešana kri, in če ima občasno

vročino… potem je čas, da se odpravi k zdravniku in prične s takojšnjim

zdravljenjem.

ZAKAJ BI KADILI?

Veliko kadilcev se ravna po tem, kaj piše na škatlici. Nižji je odstotek,

bolj so prepričani, da kadijo »zdrave« cigarete… V resnici pa se ne

zavedajo, kaj se zgodi, ko cigareto prižgejo. Takrat pokadijo veliko več

snovi, kot pa je tistih, ki so navedene na škatlici.

Mnogi se tolažijo s tem, da so zdravi, da se dobro počutijo, da jim kajenje

sploh ne škodi. Zanimivo, da takšni ljudje to povedo prav z veseljem in

zadovoljstvom. Vsak organizem se odzove na strupe z nekakšnim

proti-strupnim mehanizmom. Pri nekaterih se ta mehanizem obnese dalj časa,

več let, pri drugih pa se sesuje že po krajšem času. Vsi kadilci s kajenjem

obremenijo srce, saj ne dobiva dovolj kisika, pa naj bodo še tako »zdravi«.

Če bi primerjali zmogljivosti zdravega človeka, nekadilca z zmogljivostmi

»zdravega« kadilca bi gotovo dobili precej zaskrbljujoče rezultate. Zdrav

človek bi 1km poti prehodil z lahkoto, medtem, ko bi kadilec časovno

zaostajal, lovil bi sapo, srce bi mu hitreje bilo in seveda mislil bi le na

eno: cigareto.

Življenje je neprecenljivo, eno in edino. Izgubljenega časa ne moremo

vrniti nazaj, lahko pa si ga podaljšamo in polepšamo z zdravim načinom

življenja!

(Avtor članka: Pripravila:

Natalija Bohinc, abs.kem.izo.)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Hm, Alla, zanimivo :? ... predvsem zato, ker si to ti napisala :wink: A res misliš to kar jest mislim da misliš :shock: ? Eh, najbrž ne...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

NEHITE KADIT ČE NE VAS BOM NALOMU 8)  :D

Jaz jih bom pa na skladovnco metal! :twisted: :wink: :lol:

Alla, krasno napisano. Zelo 8) Kje pa si to dobila? Bom printnil, pa v pisarno obesil, verjetno pa še na hodnik in bi bilo fino vir navesti. Hvala!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pozabla si se napisat nekaj o smradu, ki prihaja iz kadilcevih ust po tem, ko je pokadi cigareto. Da o kakemu poljubljanju sploh ne govorim.

Torej Alla, kdaj bos prenehala kaditi?

Tadej

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

kolk si plačana za reklamo proti kajenju...... :lol: 8)

Ministrstvo za zdravstvo ti je mogu neki obljubit :) :wink:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

No zdaj pa še najdi kaj o škodljivosti:

- pitja alkohola

- sončenja

- nepravilne prehrane

- neukvarjanja s športom

...

:sleeping:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Bom pa jaz mal drugače vprašal in to tako, da boste vsi kadilci po meni udarili.

Za začetek moram povedati, da sem svojčas tudi pridno vlekel. Ampak je že dolgo tega.

Zakaj moramo ostali davkoplačevalci enako pripevat za zdravljenje kadilcev, ki imajo probleme zaradi tega.

Zadnji stadiji pljučnih bolezni so zelo draga zadeva.

Priključen na razne naprave, mnogokrat intenzivna nega, kjer stane bolnišnični dan čez 1000 EU.

A zaradi neke razvade moramo vsi enako participirati.

Do kje naj velja solidarnost ?

Kaj menite ostali ?

8)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

No zdaj pa še najdi kaj o škodljivosti:

- pitja alkohola

- sončenja

- nepravilne prehrane

- neukvarjanja s športom  

...

:sleeping:

Ja tud to so dejavniki ,samo pozabu si se voznjo z motorjem!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

RAN, če bi vedel, koliko znaša trošarina za škatlico cigaret, nebi napisal, da vsi isto prispevamo. Kadilci si kar sami plačujemo...no, plačujemo državi, ona pa ta sredstva namenja tudi zdravstvu...torej... :oops:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Najbolj simpatični so mi tisti, ki se tako zelo borijo proti kajenju, poleti pa jih vidiš kako nastavljajo vse svoje dele telesa soncu, da bi ja bili lepe čokoladne barve.

Vsi, ki kadimo, vemo, da to ni zdravo. Vsi, ki se ga kdaj pošteno nalokamo, vemo, da to ni zdravo. Vsi, ki se včasih prekomerno nabašemo s hrano, vemo, da to ni zdravo ... In kaj zdaj naj pridigamo vsakemu o tem kako to ni zdravo. Vsak naj skrbi zase kot mu paše.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Najbolj simpatični so mi tisti, ki se tako zelo borijo proti kajenju, poleti pa jih vidiš kako nastavljajo vse svoje dele telesa soncu, da bi ja bili lepe čokoladne barve.  

Vsi, ki kadimo, vemo, da to ni zdravo. Vsi, ki se ga kdaj pošteno nalokamo, vemo, da to ni zdravo. Vsi, ki se včasih prekomerno nabašemo s hrano, vemo, da to ni zdravo ... In kaj zdaj naj pridigamo vsakemu o tem kako to ni zdravo. Vsak naj skrbi zase kot mu paše.

V tvojem prispevku je point ali pa ga tudi ni.

Odvisno kako se na stvar gleda.

Z stališča svobode posameznika in s tem v zvezi pravice do osebnega stila življenja, ki zajema tudi pravice da se :

- narolamo z alkoholom kot nam paše;

- prekadimo s cigareti dokler nas je volja;

- omamimo z raznimi sredstvi tudi z vohanjem lepil če je treba;

- prenažremo tako, da nas skozi vrata več ne spravijo;

- itd.

je stvar čisto v redi.

Z stališča družbe, ki mora solidarnostno posledice takega ravnanja, ko pride čas odpravljat, pa najbrž ne.

En mesec na oddelku intenzivne nega cca. 30.000 EU

Ena operacija na pljučih tudi ena taka cifra.

Koliko cigaret mora človek pokuriti, da v obiki davkov prispeva državi? :evil:

Pa prosim ne po meni zdaj udrihat. Jaz sem bil tudi kadilec in vem kaj je užitek, ko enega potegneš, recimo ko prideš po dveh urah iz kina - božansko. Če bi lahko samo take kadil, bi še danes vlekel.

:D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pa tu so še tisti ta drugi, ki zaradi takih razvad neposedno trpijo:

Kadilci mislijo samo nase, ko vlečejo tiste svoje palčke nič pa na ljudi okrog njih, ki morajo zaradi kadilcev smrdet. Pa je dovolj, da je v družbi desetih en sam kadilec da pol vseh deset smrdi. Bolji njega kur** če to ostalim paše al pa ne. Če vam ne paše pa pejte drugam. Hvala ampak ne gre vedno.

Koliko problemov povzročajo akoholiki svojim družinam. Pa tudi drugi zasvojenci z drogami, hrano...

Če se poleti nastavljaš soncu s tem vsaj neposredno nobenmu ne škodiš, razen sebi.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Bolji njega kur** če to ostalim paše al pa ne. Če vam ne paše pa pejte drugam. Hvala ampak ne gre vedno.

Tocno tako Macica! Kajenje jemljejo kot svojo pravico, ne gledajo na to obratno - namrec kako si jemljejo pravico da drugim zasmrajujejo zrak :shock:

Drugace je pri meni tako ... pri dobrih prijateljih kajenje pac vzamem v zakup, ce kadijo ... drugace me pa moti in poskrbim da tega ne voham (=grem drugam). Odvisno od druzbe. :wink:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Saj res ne vem kaj nekateri vidite v cigaretah... :?  :roll:  :wink:  :lol:

V cigareto ne vidim, okoli pa. In sicer:

Cigareta je svitek tobaka

na eni strani ima ogenj,

na drugi strani bedaka. :wink: :twisted: :lol: :lol:

Ja, saj sem jaz tudi dolga leta cuzal čike... Pa še sedaj mi po dveh pirih zapaše kakšen dober cigaret. Torej cca 1 škatlo letno pa še skurim.

Samo noben me ne bo prepričal, da imajo kadilci pravico zastrupljat ostale! :evil: :evil: :evil: Če grem v lokal v prostor za kadilce, je to moja odločitev, da mi pa prostore v službi in drugih javnih prostorih zakajajo, to pa presega mojo strpnost! :evil: :evil:

No za hec pa izračun porabe kadilca:

Škatla na dan po 400Sit (blef, pojma nimam kolk koštajo)X40 let=cca 25.000 Evrov. Koliko od tega gre državi?

Pa ne mislit, da gre denar za zdravstvo, tako kot od bencina tudi ne gre za ceste! :evil: :evil:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Kadilci mislijo samo nase, ko vlečejo tiste svoje palčke nič pa na ljudi okrog njih, ki morajo zaradi kadilcev smrdet.

Mačica, zadeve so precej natančno definirane kje se lahko kadi kje pa ne. Tako imaš na voljo precej prostorov kjer se ne sme kaditi pa se zadržuj tam. Če pa rineš po gostilnah in sikaš kadilcem da te motijo, potem si ti tista, ki misliš samo nase in onesnažuješ okolico s svojim teženjem. Kolikor se jaz spomnim, če boš dala kadilcu na izbiro to da lahko kadi ali to da je v tvoji družbi, se bo brez razmisleka odločil za kajenje. :wink: 8) :lol:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

... pri dobrih prijateljih kajenje pac vzamem v zakup, ce kadijo ...

Jaz to dovolim samo dobrim prijateljicam! :wink: :lol: :lol:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Govorim zase (da ne bo pomote). Spoštujem druge in nikoli ne smradim tam kjer bi lahko koga motila (ne kadim v pisarni, čeprav sodelavec kadi, ne kadim kadar sem v družbi nekadilcev, in še bi lahko naštevala). Čisto dobro se počutim v prostorih za nekadilce. Imam sodelavca v pisarni, ki kadi, kar me zelo zelo moti, ker zasvinja celo pisarno, tako kot me motijo tisti kadilci, ki svinjajo povsod drugod.

Me pa moti tudi to, da zopet dajete vse v isti koš. Tudi če se včasih napijem še ne pomeni, da sem pijanec, ki doma pretepa družino.

Seveda vsak počne kar hoče, ampak naj to počne tako, da s tem ne ogroža drugih.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

In še nekaj - lahko delate izračune, predstavljate škodljivost na sto in en način, dokler se ne bom sama odločila, da neham ne bom nehala.

Itak so pa najhujši kar se tega tiče bivši kadilci al pa tisti, ki kadijo samo kadar popijejo malo več alkohola.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

... pri dobrih prijateljih kajenje pac vzamem v zakup, ce kadijo ...

Jaz to dovolim samo dobrim prijateljicam! :wink: :lol: :lol:

OK no .. damnit :lol: :arrow: "dobra druzba", OK? :wink:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Itak so pa najhujši kar se tega tiče bivši kadilci...

Al pa tudi ne. :wink: 8)

Večinoma. Poznam par primerkov!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!