Dvorana slavnih

Vožnja je bila sicer 3 dnevna ampak se mi ni dalo vsak dan... Skratka, v počastitev 40. obletnice maturantskega izleta, sva skočila na kavo v Dubrovnik. Ugotovljena dejstva: - Jadranka ima (sploh v obdobjih, ko ni gneče) južno od Makarske res dodano vrednost. - Še nikoli nisem v južni Dalmaciji videl toliko avtomobilov s slovenskimi registrskimi tablicami - Cene v Dubrovniku so postale presenetljivo "zemeljske". Tako zelo, da sva si privoščila kar kompleten zajtrk in ne le kavo. - Jedilnik v gostilni na Stradunu je bil samo v tujih jezikih. V hrvaščini ga ni bilo! Na Hrvaškem! Nepredstavljivo kljub dejstvu, da je, po besedah natakarja, več kot 90 odstotkov gostov tujcev. - Če se mi je še lani zdela pot čez Pelješki most potrata časa, letos ni bilo tako. Obmejni organi na obeh neumskih prehodih so postali nenormalno natančni. Za 6 avtov so porabili 15 minut, za povrhu pa sem ob vstopu na Hrvaško prvič v življenju cariniku odpiral kovček. V moji ubogi škatlici je iskal cigarete. Z vso resnostjo mi je razlagal, kaj vse najdejo v kovčkih. "Tudi po 5 štek cigaret!" - Bosna je polna tujih (predvsem avstrijskih) "off road" moto turistov, ki pa se tudi v običajnem prometu vedejo, kot da so še vedno v divjini. Vozijo se v čredah skozi rdečo pa v napačno smer v enosmerne ulice, da o manjših stvareh niti ne govorim. - Željava je postala grozljivo obljudena turistična destinacija. Kje so časi, ko si bil celo uro sam. Družbo so ti prišli delat kvečjemu policisti. Sedaj pa je tam vse, razen policajev... Pred vhodoma 3 in 4 še najdeš 5 minut miru za sliko brez ostalih pozerjev. - Titova rezidenca na Plitvičkih jezerih je propadla do te mere, da je postala v nekaterih delih nevarna. - Slovenski "motoristi", ... ah, saj ni vredno izgubljati besed. - Če ne bi bilo praznikov, bi bilo še boljše. Vreme pa bi bilo težko boljše. - Slabih 1500km se je nabralo...

Forca d Acera, SR509. Cesta skozi narodni park treh dezel, Abruzzo, Molise in Lazio. Waw. Samo waw. pa Montecassino. Ličen primer skromnosti RKC in smisla vojne. Clovek se vprasa, kaj je bilo treba 1072 Poljakom umreti 2000km od doma. Vremenska za danes je bila v Italiji zelo zelo slaba, za to sva pogoltnila grenko pilulo in po AC ucvrla direkt domov. 750km, 8:30-16:30 Transfer sta omogocala za to kupljena redbulla. Tale ista dva, sta naju zvlekla ze cez vse transferje na Korziko, Sardinijo, dve Švici in Romunijo. Carobna redbulla prestizne letine 2023 se ze hladita za naslednji podvig 😀. vse skupaj 3 spanja, 1900km. Cestnina Pescara-Trst je kar mal zapekla. 53€.

Sobota... Nedelja... Danes... Bo treba ponovit... Nekaj čez tisočaka sva jih navrtela.

Če je zgornji del ceste na Jezersko z naše strani čista Kuba, je pa od Stahovice do Gornjega grada skoraj v celoti preplastena. Res se lepo pelješ.

En bolsih dni na motorju ever. Perfektno vreme, odlicna lokacija, nobene omembe vredne guzve. Abruzzo je krasn.

Tradicionalna otvoritev na Veliki Zvon 2025 Včeraj sem imel neke prebliske, da bi se zapeljal na Veliki Zvon, cesto so občasno odpirali za motorna kolesa. Zjutraj, ko je bilo potrebno vstat, sem ugotovil, da se mi ne da, lol in sem še raje na posao, da bi tam ugotovil, da je predpraznično stanje in da samo poštarji delajo... Za danes mi je nekaj pravilo, da še niso "vsi" pogruntali, da je cesta odprta, niso še prazniki (podivjano bo od četrtka dalje...) in na koncu se je izkazalo kot puni trefer, razmere kot še nikoli doslej... Štart ob 10:10 ob Dravi, v Jodlariji malo po AC, da bi nato začel za Beljakom haranje. Cesta po dolini Molltall Bundes106 je narukana še vedno, na poti en semafor. tu sem oddal vodo in jedel domačo hrano Od Winklerna proti Sv. Kri so mi blendali, da Polizei izvajajo kontrolo, ne mi bilo strah, ker LED Osram je v Avstriji dovoljen, no lovili so na drugi strani. V nadaljevanju maham motoristu, da malo umiri tempo, da bi videl, da je policaj ni me prišel pozdravit nazaj. Cesta na Veliki Zvon prazna, nikogar prehitel, tudi mene ni noben snel, motoristof nikjer, verjetno je zato takšna vstopnina, ker maš cesto zase Vreme kičasto, gori okoli 12 stopinj, cesta ponekod vodena zaradi snega. Tu se je malo počakalo, ker je traktor čistil sneg... jedel v miru, domačo hrano ... takega miru ne bom več trofo... Kje so motorji in turisti Nato po podobni poti proti domu, da bi se pojavil na vratih ob 20:26 in prevoženih 652km. Jutri pa še enkrat da ga operem na snegu? V glavnem, ne hodit, gužva za popiz..., drago, ni lepo, neurejena cesta, tolarjev ne jemljejo...

Tet Srbija......

Od srede do včeraj se je nabralo nekaj vtisev... Sreda Celje - Podgora... Četrtek do Pelješca in nazaj... Petek morje na levi... Sobota malo naokoli... Nedelja morje spet na levi, domov...

Bil je lep dan, pa se zapeljala pogledat v Rogaško.....sicer bila nekoliko pozna, vseeno pa bajkerjev veliko, ter prijetno vzdušje.... srečaš kolega, ki ga že pre-dolgo nisi videl in kako rekel z njim. En prijeten dan, za ponovno obuditi in občutiti tiste občutke 👍 SREČNO

Nekaj se jih pa je nabral... Kilometrov seveda.

Dejansko smo si zadali cilj imeti slovenskega dirkača na lokalnih in mednarodnih tekmovanjih na motociklu Kove. Cilj nam je uspelo ne samo doseči,ampak celo preseči, saj bomo imeli letos ne samo enega,ampak dva rally dirkača na modelih 450 EX rally PRO Hkrati štartamo na polno tudi v slovenskem motokrosu z modeloma mx250/mx450. Tudi sanje o Dakarju so vse bolj resnične. Touch the dream

Pred kosilom...

Matić poljana v soboto. V noči iz 19 na 20 februar 1944 jih je zajelo hudo snežno neurje manj kot 2 kilometra do prvih hiš v zaselku Tuk pri Mrkopalju. 26 partizanov je zmrznilo, mnogi od preostalih cca 150 so imeli hude ozebline....26 kamnov za 26 umrlih partizanov... Absolutno za obiskat in videt v živo, za vsakega rojenega v socialistični republiki, ki ve za kaj se gre....

Morje pred nami...

En mal do morja...

Na Velikonočno nedeljo, prva fura, na Sveto planino 🙏 Upam, da me srečno pripelje na "konec sveta" in nazaj 💪 Zasavski Triglav Naše, nekoč knapovsko Zagorje ❤️ SREČNO

Izgubljen nekje med Lučami in Črno na Koroškem. Konkreten kos, vsaj 20km gospoda Mac Adama.

Blink Ajdovščina, pod mostom pri avtohiši Lavrenčič na šoder, do Vipave, nazaj na reginalko do Podnanosa, Orehovica, Vrabče čez primorski Stevlio, do Štorij, nato po šodru čez Pobreže do Povirja, pa do Vikija na kufe. Naprej po dolini Ospa v Trst in po priobalni cesti mimo Miramara v sistjano (porto). Pa naprej proti Monfalcone in nazaj v Slovenijo v kraju Jamlje, za Brestovico in nato Gorjansko, Komen, Branik in domol Pirhi so pobarvani...mal modri so..fotke ni

Za praznik dela, smo v Zasavju začeli, kot delavski razred, ob 6 uri 👍

Punce na plaži in čiwawa na straži 😁20 gostov v celmu hotelu 🤣 neprecenljivo.

Jadranska idila, neprecenljivo. 😁

Voda desno 😂

Včeraj pa nujna situacija hlače ne ostanejo več na meni ampak veselo rinejo na tla kljub uporabi hlačnega pasu ,verjetno je bojler beri trebuh vzrok Ja gremo v Celje kupit naramnice-avtre po savinjsko Prehitim vsaj pedeset avtov pa še tako ne gre nikamor ,v Celju pa nimamo,nimamo,nimamo.....nekoč smo imeli ja pol bom pa v delavsko Velenje šelše trideset avtov prehitel in v prvi štacuni dobil robo Celje Velenje Že v pritljažniku pa brez piva Super lepe barve Prev fajn je bilo Pa hlače na meni kot pribite stojijo

Mal preganjanja pred dežjem,je blo fajn...😀 Pol je pa dež začel,pa ni blo več fajn🙃

Ni nam hudega 😁

Dobrih 150 km gozdnih poti po Krimu, Menišiji, področju med Planino, Kalcami, Podkrajem in Bukovjem, ter Javornikov, z namenom testiranja vpetja stranskih torb... zelo je pasalo in fajn se je prašilo.

Včeraj sem imel povabilo iz istre da gremo malo na "off road". Bili smo 2x Huska 701 in enkrat kove 450. Cf se je izkazal neverjetno dobro. Extremno dobro. Je težak na terenu. K sreci ga lahko sam dvignem zadnji konec in odnesem. Teza je edina mana tega motorja. Povsod kjer so šli ostali trije je se CF brez težav. Dvovalnik je vrhunski. Niti enkrat mi ni ugasnil v težkih pogojih. Ostalim je. Velika prednost tega motorja je da ima nizek sedež. Lažje sem speljlal to progo, kot bi z kove 450, ker je na nas nižjerasle voznike visok sedež težava v extremnih pogojih. V kvaliteto CFa ni več za dvomit. Ce je vceraj meni zdržal vse napore bo tudi ostalim. Prilagam še sliko, kjer smo že mislili, da bodo motorji ostali Hrvatom za spomin.

Moj fotr ima slušni aparat... in ma takega "supersoničnega", da ima aplikacijo na telefonu... in potem mi je kazal, da ko mami začne govoriti, zmanjša glasnost na telefonu 🤣🤣🤣🤦‍♀️

V petek pa in do kolega v Vrsar ,kamp Porto solle, na pir Itak najprej ni bilo nbenega doma Prometa po cestah vsaj trikrat preveč pa vseeno je bilo fajn 594 km

😁

KGB na delu dol... in gor...

Danes v družbi Linesmana Tet-a Hrvaška, pregled stez in čiščenje v naših koncih. Če nebi bilo tega človeka nebi pohodniki takole lagano hodili v naše hribe. Skrbi da niso poti zaraščene že mnogo let. Važno pa da vidijo da "lej k se z motorji vozijo".....😐. Dado je človek z velikim Č. Malo je takih in vesel sem da se lahko družim z njim.

best point na ruti sredi čiste vukojebine, ko že zmanjkuje vode v kamelbagu...evo ti bife

.

🤐🤐

v petek dol. dezevalo je, edino glih med rijeko in starigradom je nehalo oz samo tak prsec. v nedeljo gor. veter je pihal ampak lepo soncno. tam ko slika kgb se mi zdi da je nek oljni madez na eni strani ceste? pa tip je spremenil spletno stran. ne da se vec dobit slik zastojn. na enih odsekih delajo vodovod? ni mi jasno zakaj in komu na cast

Tole je zapis dveh Francozov na T7 iz TET MNE: Dneva 7 in 8 – TET Črna gora – Od raja do pekla Zbudila sva se ob 6. Prava noč, prijetna temperatura. Odpraviva se proti prostranim planotam Sinjajevine. Prvi prelaz je zjutraj zahteven: prodniki, suha strmina, a nič naju ne ustavi. Po tednu dni na pobočjih so najina telesa in refleksi izmučeni. Pokrajina tu zgoraj je nerealna. Mineralne gore, zasneženi vrhovi in obširna travnata območja, ki valovijo v vetru. Prečkava polje popolnoma novih, velikanskih vetrnic. Potem pa se prikaže mali biser: jezero Kapetanovo, mirno ogledalo sredi višav. Na GPS-sledi je naslednji spust označen. Na zemljevidu je to pešpot. Malo dvomiva, a po vsem, kar sva prestala, ne dvomiva več v nič. Gremo. Napaka. Zelo hitro se steza spremeni v past. Prebita, razrita, razžrta od vremena. Iz tal štrlijo ogromni kamni, pot je razpokana. In že sva pregloboko, da bi se lahko vrnila – pogoltnila sva 300 višinskih metrov, povratek z najinimi 200-kilogramskimi stroji, naloženimi kot mule, je nemogoč. In potem pride masaker: gigantski naliv je dobesedno odnesel pot. Štirje ovinki so izginili, ostal je le kaos nestabilnih skal in strmin. Srce razbija. Ustaviva se. Spuščava se peš. Vsak korak je opozorilo: strmina, spolzka tla, zahrbtni kamni. In tu pride sodba: motor zvoziti tukaj je norost. Dovolj je ena napaka in padec. In glede na naklon to ne bi bil samo zdrs – to bi bil konec avanture. Ali huje. Pregledujeva zaloge. Manj kot 48 ur hrane. Voda skoraj pošla. In potem – kot čudež – iz skale priteče mrežica čiste vode. Majhen slap, rešitelj življenja. Napolniva camelbacke, malo bolj pomirjena. A ne sproščena. Nazaj ni poti. Pot je v takem stanju, da je vzpon nemogoč, tudi prazna motorja ne bi šla gor. In sklopke bi pregorele že v prvem kilometru. Ostane le ena možnost: dol… ali pa tu pustiti motorje. Nesprejemljivo. Postaviva bivak kar na poti. Popoldne preživiva ob preučevanju spusta, kamen za kamnom, meter za metrom. Kopljeva, premikava skale, oblikujeva prehod po terenu, ki naju noče. Povsod je strah. Utrujenost briše treznost. Celo misel, da bi najina 700-kubična Téneréja pustila tukaj, v teh gorah, ne moreva prenesti. Laurent ostane miren: »Noč prinese nasvet.« Ima prav. Spim grozno, poln nočnih mor. In zjutraj ob 5:30 je misija jasna: ven od tod. Za vsako ceno. Začneva. En motor naenkrat. 200 kg kovine in plastike, ki ju dva človeka držita na zahrbtni strmini. Jaz spredaj – sprednja zavora in sklopka. Laurent zadaj – drži ali potiska, odvisno od naklona. Vsak meter je zmaga. Vsak ovinek – nevarnost. Prvi del je brutalen: strma klančina, preozki ovinki, pod škornji drsijo kamenčki. Drugi je krajši, a tik ob prepadnem robu. Tretji… tretji bi lahko končal vse. En napačen gib in motor – ali midva – bi končal v praznini. Stisneva zobe. Drživa se skupaj. Uspeva. Četrti gre mimo po travi, izven poti. Trd, a izvedljiv. Trajalo je štiri ure. Štiri ure popolnega napora. V napetosti. Prestrašena. A oba motorja sta spodaj. Cele. Tudi midva. Moraš se še enkrat povzpeti po prtljago. Adrenalin naju še vedno drži pokonci. Sva umazana, izčrpana, a zmagovalna. In globoko hvaležna tistemu majhnemu slapu, brez katerega bi bilo vse izgubljeno. 24 ur. 100 višinskih metrov. Dva 200-kilogramska motorja. Dva človeka. Nepremagljiva volja. Albanija? Drugič. Čas teče naprej. Prebijava se čez Črno goro, Bosno in Hercegovino. Tommy naju čaka tam zunaj s prikolico in vozilom. Zvest dogovoru.

Prvi štirje iz petkovega maratonskega sestavljanja so že pri strankah. Nove barve so krasne! Na spodnji sliki,tudi prva 450ka s kyb vzmetenjem.

Okokučni kamenomet 😁

Zadnjič sem se peljal čez barje in sem zavil proti Kureščku. Sem bil prvič pri cerkvici. Na mojo srečo je blo ravno konec maše in se je vsulo za tri avtobuse upokojencev, tako da je bla polna cesta. No...do cerkvice je asfaltirana cestica in zanimiv vmesni cilj. Potem pa sem nadaljeval proti jugu do naselja Rob. Tam sem na turistični tabli videl, da je v bližini nek slap z imenom Kobilji curek. Ga najdeš tudi na googl mapsih. Lepa makadamska cesta vodi do njega. No zadnjih nekaj 10 m je treba peš. Ampak veselica se začne, ko z motorjem nadaljuješ po makadamski cesti naprej v grapo. Ko cesta malo zapelje v strugo in spet malo iz nje. Potem pa se hitro spremeni v dosti zahtevno pot. Ta se menja z vožnjo po strugi in vlaki. Za bolj drzne priporočam. Ampak ko nekaj časa ne dežuje, da je manj vode in deli, ki niso v vodi, osušeni. Ne dam gpx-a ampak samo posnetek zaslona mojega tracka. Ven prideš pa na vrhu, v vas Vrh. Odsek ni dolg. Je pa zabaven. Pa če si štorast lahko tudi moker. 😁

Sem kar nekajkrat prebral, kaka pussija sva s @pik1, ko sva se svaljkala po TETu v Abaniji in sicer na relaciji Theth-Prekal. Baje so nekateri člani isti del odvozili skoraj miže in z levo roko na GSu . In ja, sva starejša guspoda, ki ne tišita v smrt, ampak je bistvo prevozit odsek, uživat v razgledih in nekoliko uživat v kontroliranih naporih. Pa sem slučajno včeraj mal gledal "tubo" in naletim na neke čehe, ki so 2 meseca pred nama prevozili isti odsek. Najprej sem bil zgrožen kako hitro rijejo (ne čehi ampak albanci ko cesto delajo), pri nas bi to trajalo 4 leta in vsaj 5 aneksov bi vmes podpisali, ma pustmo politiko. Določeni deli ceste (ki jo poznam skoraj na pamet, sam sem vsaj 100x pregledal, rezal in montiral inserte posnetka) so bili pred obdelavo bagerjev celo boljši. V glavnem sem si zapomnil, kje je bila muka, zelo precizno vem kje in potem natančno pogledam tole. Vzamem v račun, fura huso 701, pol lažji od mojega, več vzmetenja, to mora letet čez kamenje...ja dolgo prav ni tak da ja, pri 15 min se začne zabava. Priporočam ogled Za referenco, str stric in še bl str stric (dami in pik), takrat še s starim kolkom 4.59 dalje Kakorkoli, @Whiskey to je zate bolj zapisano, za ostale pa....upam, res srčno upam, da še niso porili vsega in postavili asfalt. Se splača skočit in pogledat relacijo. Za prvomajske taman fura. Ker avgusta gre preko 35C.

Jaz sem enkrat plačal testno vožnjo avtomobila. Sam ne avtohiši ampak policajem. 🤬