Dvorana slavnih

večinoma Benečija, manjši ovinek še v Trentino znamenitosti sva si že pogledala, zato tokrat bolj po stranpoteh VID_20250621_125536.mp4 planota Marcesina ali so se nabiralcu stresli na parkirišču ali pa jih je kdo zanalašč tam posul. Načeloma v teh krajih niso najbolj navdušeni nad turizmom... pogled na slavolok VID_20250622_163957.mp4 Vsi ovinki so narisani s šestilom 3 hodi in pijača manj kot 25€, dobro pa za dol pasti Lessinia 🥰 svetišče Madonna della Corona, pogled od spodaj (imava še dokaj svež spomin na križev pot 😅) eremit San Colombano, svetnik nas motoristov tokrat samo mimo, upam, da molitvice in napitnina "držijo" nekaj let 😅 in spet, tri hodi, pijača, bolano dobro pa manj kot 25€ na osebo tukaj je tretji čut dal vedeti, da je bolje spustiti nekaj ogledov in se počasi odpraviti proti domu povdarek je na počasi flika je držala tak teren, da ni za verjeti, spustila je pa točno 100km pred domom. Edina avtovleka, ki se je usmilila - kolega motorist ✌️ to je bilo prvič (in zadnjič), da sva skrajšala izlet za en dan - "za vsak slučaj"

Rezime dvodnevnega izleta na Monte Grappo. V soboto sva štartala od doma morda, oz. zagotovo nekoliko pozno, ob 8 uri, ne po moji krivdi 🙃 naredil sem pa napako, ker sem menil, da bova po AC hitreje prišla do rezerviranega hotelčka v Borso del Grappi, vendar so bile kolone pred plačilnimi hišicami dolge, počasi in slabo delujoči plačilni avtomati, enkrat ni prijemal KK, drugič ne gotovine, tretjič ni bral listka, tam kjer je bil v hišici inkasant pa je bil problem z izdajo računa, počasi delojočimi terminali, ne razumem sosedov, tako so iznajdljivi, z vrhunsko tehnologijo in nečloma polnim proračunom, pa še vedno s tem načinom plačila, izguba časa, večje onesnaževanje okolja.....izgubila slabi dve uri v čakanju pred tremi rampami, s tem, da sem se vedno prijazno zrinil od konca kolone v ospredje kolone, praviloma pri avtu z D tablico, prijazno pokimal in pokazal z roko, da prosim za "odpustek" to običajno naleti na ugoden odziv pri kulturnih narodih, samo, če šofer ni preveč zapečen 😉... bilo je peklensko vroče, 43 je kazalo blizu poldan na razgretem asfaltu, kapljalo mi je od nosa in v škornjih sem zopet občutil tisti žareč občutek iz Uzbekistana, kot bi dal noge v pečko 🤪 žena je potrpežljivo trpela, sem že sam preveč z "yugo komplimennti" opisova ta taljanski sistem plačevanja AC....okrog 14 sva prekuhana prispela v Borso del Grappa, hotelček simpatičen, na bližnjem travniku pristajališče jadralcev, z vseh koncev sveta, presenetljivo, hotelski zunanji in notranji bazenom, tako, da sva ob sparini in grozečih oblakih s severa opustila popoldanski vzpon na Monte Grappo in se prepustila počitku, ter razvajanjau v vodi in ob dobri hrani. Naslednji dan sva po dobrem zajtrku, že pred 9 uro štaratala na monte Grappo po cesti z 28 tornato curve, cesta popisana z navijaškimi napisi za Pogija, še od etape gira, spodaj se vije cesta lepo po gozdu v senci, na določeni višini pa se odprejo prelepi pogledi, kolesarjev ogromno, respect....zgoraj ob tej rani uri za nedeljo, v mestu so bili P ob cerkvah še polni, še ni bilo neke gneče.....tako se je dalo še najt dober prostor za parking......razgledi na vse strani, pa so bili kljub rahlim meglicam fascinantni, eni lepših kar so jih moje oči zaznale...Monte Grappa je 1775m visok vrh v Beneških Alpah, Koča na vrhu taka planinska, ponuja veliko, kar se tiče jedače in pijače, predvsem pa lepe razglede na terasi. Vojaško svetišče s kostnico, kapelico v žalosten spomin dogodkov I.WW je fascinantno, se človeka "prime" Ata in mama sta se pripeljal z novim angležem in ga skrbno pokrila z že malo zdelano rjuhco 🙃 Pogled tega sakralnega objekta od spodaj je fascinanten, tišina je res smrtna, veliko duš je zapustilo telesa v teh koncih. Zraven je tudi majhen muzej, s pomočjo vodiča, ki razloži vojno dogajanje, smrt, trpljenje in slavo, si človek lahko ustvari sliko te vojaške klavnice in človeškega brezumja, na žalost se iz tega še vedno nismo nič naučili. Zanimivo za poznavalce orožja..... v enem od prostorov vrtijo tudi film vojaškega dogajanja, nekaj je tudi posnetkov s tistega časa. Gradnja je bila obsežna (1932–1935), Giovanni Greppi si je, z zasnovo, prislužil svetovno slavo. Ta kraj sta skupaj obiskala tudi Dolfe in Duče. Imela sva namen ostati uro ali dve, no na koncu je bilo dobre štiri ure, s kavico in pijačo na terasi...potem pa pri +36 po lokalnih cestah proti domu, vmes pred Palmanovo, na dobro popoldansko kosilo, v debeli senci dreves gostišča ob cesti, še postanek na BS Šempas, potem pa gasaaa do doma. Dobra točka, za prijeten vikend, moto-zgodovinski izlet, priporočam. SREČNO

Proti severovzhodu... Mađerka. Stric pulcaj pustu, da se slikam zram tapravga motorja Mal McAdama pa je. Hi v "Rajh"... Pa smo kle... Goža sva zmotila pri sončenju... Zanimiv stolp ob Muri... Murturm. Na vrhu... Nazaj za železno zaveso Takole je pa "mica" vtisnila današnjo pot.

Start iz Trepalle, selo na 2068mnm, v Bormio in na The Hribček. Pognala sele 8:30, 9:15 sva bla na vrhu. Zelo malo prometa. Od tam na Umbrial, Offenpass, Fluelo, Davos. Wolfgangpass. Zdej pa u louisa pofirbcat.

Dva vtisa od danes... Najprej pranje... Potem pa zasležen 🍺 Mardin.

Sam dva dni. 1 dan Korensko sedlo, Grossglockner vse kar spada zraven. Vreme super. Edelweissspitze samo 9 stopinj. Poraba 4,6 l/100km z avtocesto od Nm do Jesenic. Spanje v Flachau. Drugi dan Obertauren, Turracher Höhe, Nockalmstraße, Maltatal, Vilach Louis pa domov Lepe ceste za sprostit dušo.

Bosna. 1 dan Namen Petrova gora, Štrbački Buk, Martin Brod, Drvar, Šatorsko jezero. Do Štrbački buk po lepem makedamu. Šatorsko pa tudi z Rhinotom gre. Drugi dan. Mislil na Veliki Vitorog pa sem se premislil. Sam ne grem. Vsaj dva. Livno štart pa proti Prokoško jezero. No sem že opisal pot tukaj Predomislek. Spet vsaj dva bi morala bit, al pa drug motor seveda kak pol lažji(pa tud men bi pasalo pol manj let). Amo Tamo Spodaj pa našel tale slap z mizico. Idealno za oddih. (sem ga rabil) In naprej proti Mileni. Tretji dan. Dabarski Kukovi, Štirovača, Veliki Alan, Senj in domov. Dabarski kukovi pa makedam za mojga Rhinota problem. Spet poln tank, trde podlage pa nikjer. Se sam melje. Prvo kolo sam po svoje. Jp Rhino težak spredaj. Mal še boke obrusil. Zaključek. Cel, zmatran, relaksiran.

Po dolgem cajtu spet malo po Velebitu, da ne bo samo ob njemu 😀😀😀 Gor zavil pr Stinici, mimo jezera Kruščica, Sveti rok, pa mim tulovih gred in se spustil na Jesenice

Današnji vtisi so cvetoči...

Obetal se je lep dan pa sem se odločil, da nočno izmeno malo podaljšam... Ker ni bilo nekega plana razen tega, da bi bili hribi boljša izbira, se zapeljeva do Kranjske Gore, kjer ob kavi in rogljičku za zajtrk žrebava med skokom do Dolomitov, Nockalmstrasse in Grossglocknerjem. Pa se odločiva, da greva do Lienza pogledat gorečo nesnago in se tam odločiti kam naprej. Na jug ali na sever... Čim sva se na severni strani Karavank usmerila proti zahodu, se je že videl dim, ki se je vil iz Lienza, kmalu pa tudi zavohal. Precej več kot 50km od požara. Malo pred Lienzem zaslišim nek neznan zvočni signal in ustavim. Poslušam in poslušam od kje prihaja pa ne ugotovim. Moja trdi, da je iz njenega motorja, jaz da iz mojega. Na koncu ugotoviva, da prihaja kar iz obeh mobitelov. Poziv avstrijskih oblasti, naj zapremo okna in da naj se ne zadržujemo na širšem območju Lienza, če to ni nujno potrebno. No, ker sva se malo prej odločila za Grossglockner pa tudi oken nisva mogla zapreti, je to pač bilo nujno potrebno. Bova pa malo manj dihala... In ker nama je že malo zmanjkovalo sape, nisva ustavljala za fotografiranje. Je bilo pa takoj za puklom bolje. Od tu naprej je bilo vse po starem, razen cestnine. Se mi zdi... Na vrhu sva najprej razmišljala, da bi se zapeljala do severne mitnice in se nato vrnila na jug, da izkoristiva plačano do konca. A je šla ura že proti poldnevu in so se s severa valile kolone. Pa tudi tista svinjarija okrog Lienza nama ni preveč dišala. zato sva se odločila, da greva čez in proti vzhodu. Pa sva šla v Bischofshofen na zadnjo tekmo novoletne turneje pa niso nič skakali. Najbrž zato, ker je novo leto že zdavnaj mimo. Pa sva si rekla, da sva šla čez Obertauern že dovoljkrat in sva podaljšala do Schladminga na nočni slalom pa niso nič smučali. Najbrž zato, ker je bil še dan. Pa sva zavila na Solkpass, ker se tam pa res nekako še nisva peljala. In je lepo. In precej mirno. Potem pa je bila ura že takšna, da je bilo treba proti domu. Pa jo pičiva med polji do Celovca, pa čez Ljubelj nazaj v ljubo nam Slovenijo. In ker sta bili obe gostilni iz nabora zaprti se odločiva, da bo do doma kar avtocesta. Ampak sem jo imel pri Domžalah že poln k...c, zato sva jo v Krtini zapustila in naredila še par ovinkov čez Moravče. Ura je bila skoraj točno 6 popoldne, ko sem parkiral. Dan je bil dolg, kilometrov precej, ampak ob sprotnih odločitvah je večkrat tako. Vseeno pa lepo preživet dan, brez incidentov in posebne utrujenosti, kardana pa tudi nista odpadla. Sva pa zvečer nekaj modrovala, če bi malo seštela, koliko takšen enodnevni izlet sploh stane. Pa sem se v imenu obeh odločil, da raje ne...

Sm kr mau važen

Furlanija nad reko Arzino agriturizem Al Pioniere proga je pripravljena prelaz Ploče normalno prevozen in na novo preplasten (nad tunelom pa leži gromozanska skala in čaka na pravi trenutek 🫣) Mokrine na italijanski strani tudi z novim asfaltom. Avstrijska stran katastrofa spust v dež in domov sicer s cmokom v grlu, saj se je prejšnji teden na spodnjem mostu smrtno ponesreči lokalni policaj. Včasih smo na motorju preveč razigrani, da bi se zavedali nevarnosti ozkih mostov.. Ironicno, "moj" se je tega naučil par dni po omenjeni nesreči, Italijan mu je s kombijem zapeljal na sicer drugi (dosti ožji) most, ko je on že bil na njem, tako da je z zaščitami podrsal po zidu, da se je ognil kombiju. Na koncu vse lepo in prav, ampak bi se pa lahko končalo tudi drugače 🤦

Evo, po dobrih 800 km sem doma. Najprej hvala vsem, ki ste mi dali predloge. Razen zame nedosegljivih, sem si ogledala vse - Vilo na Plitvičkih, Željava, do Martin broda in potem proti Bosanski krupi. Vmes odpeljala svojih prvih 35 km makadama... Žgala sva ga tudi 60... Kaj Kove dela 🤦‍♀️ bolj, ko ga matraš, bolj uživa... Čisti mazohist 🤣🤣 izgubila sem tudi en šrauf na vetrobrnskem steklu 🤣 sem se počutila ko taprav ADV navdušenec. Je bil pa tudi moj spremljelec navdušen, kaj Kove zmore in že razmišlja o Kove 800 Rally 🫣😁😁 In tudi njemu hvala, za suport, predloge, graje in pohvale. Res si mi pomagal vožnjo dvigniti kako štufo ali dve višje. Za Vadrovca pa... Noben od tvojih strahov se ni uresničil 😉 ne vem, kdo si ti in/ali s kom se družiš, ampak obstajajo še normalni moški, ki ne razmišljajo samo s spodnjo glavo.

Petek je bil dan za klepetanje, samo kratek a sladek krogec. Prva svetla tocka dneva je bil prelaz Riedberg. Balderschwang-Obersdorf. Waw. Samo waw lahko recem. Pred tem smo spili pijaco v Lindavu. Pac cist turisticno obmorsko mesto, s tlakovanimi ulicami, nepopisnim vrvezem, stojnicami s plastiko, sladoledarnami in trajektno luko. Le da ni na morju, ampak na Bodenskem jezeru. Druga nadstandardna cesta pa je Furkajoch. To ni svicarski prelaz Furka, ampak hrib v Predarlski regiji (Voralberg) v Avstriji. Ne vem ce sem 10x u zivljenju ustavil za narest fotko. takale kraca, od oka. Cca 220je navrglo. Vceraj pa po liniji najmanjsega odpora domov. Reschenpass, Careza, san Pellegrino, passo Valles, ker je bil ravno na poti, Agordo in v Bellunu na AC do doma. Od spusta proti meranu je zacelo palit, žgat. vrocina je trajala do doma. Okrog palmanove je pokazalo 36°C, od med cca 13:00 do 17:00 ko sva parkirala, se je vrtelo med 33 in 35°C. Danes vec al manj regeneriram na kavcu. 4 dnevi, 1600km, aprilči, stara dama, je obrnila 109000. Se mi zdi da gre za kak mesec v garazo. Taka vrocina je men prehuda. Ni uzitka. Ps: v petek so zaradi podora zaprli Stelvio.

Neverjetna Grška raznolikost

Mal naprej od jadranke...

Tam nekje v daljavi je dom... Še naprej 40+

"morje" na desni...

Ja res, občasno se je nekoliko razkadilo, sicer pa razgledi lepi in ta lokacija, z vsem kar se je dogajalo tukaj pusti pečat.... za razmišljat....

Danes je točno en mesec, kar imam izpit 😁 Narejenih nekaj čez 2500 km, bila že v Avstriji, na Hrvaškem, v Bosni.... Ravno ta zadnji trip v Bosno je naredil me, iz ene rahlo prestrašene, nesigurne, polno dvomov in strahov, v samozavestno, tehnično precej bolje podkovano bajkersko "babo" 😁 Ne morem verjeti, kak napredek sem naredila iz izpitne vožnje (ko še nisem imela pravzaprav pojma, kaj počnem), do danes, ko se lahko suvereno spustim na cesto, v družbi kogarkoli in vem, da ne bom veliko zaostajala (če sploh). Delam še napake, zdaj sem se vsaj naučila motor zadržati, predno tresne po tleh in prositi za pomoč koga v bližini, da mi ga pomaga dvigniti iz točke, kjer sem ga zadržala, nazaj gor 🤣🤣🤣 tudi to je napredek 😁😉 Izgubila sem en šrauf na sprednjem vizirju in dve matici (tablica se je na koncu samo še na enem šraufu držala 🤣). Danes se počastim s cesto iz Areha do Rogle - 50 km makadama 😁

MB-CE-Logarska dolina-Pavličevo sedlo-panoramska cesta do črne na Koroškem-Mislinja-Rogla-Zreče-MB Hvala @u-r-o-s za fajn furco 😁

Tudi danes uspešno do “počitka”…cca 300 km..Stelvio, Lago di Resia, Passo Rombo, Passo Giovo…😍😍

Dovolj za danes..cca 400 km, čez Passo Tonale in Passo Gavia do “počitka”…jutri je nov dan..🫡

Monte Grappa

Ko ni idej, ciljev in tud volje bol malo, je 1xna leto izgovor za furo…šmorn. Z nutelo. Na Cerju. tam je prslo mal inspiracije, in sva jo mahnila še na Lig, pogledat rezervno sveto goro, cez Kolovrat in Solarij v Idrsko. Pogled levo je grd, nasprot prideta dva motorista v dežnih kombinezonih. Ne greva prot Vršiču, greva proti domu. Vmes sva mela namen se na Matajur, pa je zmanjkalo asfalta in sva raje obrnila prot Idriji, ker je bil Škafar zaprt. Lačna odropotava do jeza Kobila, tudi tam slabe novice. Plaže praktično ni več, voda zelo plitva. 😓 Gremo domov predno se še vreme sfiži. na konc je bil kar luštn dan. Skoraj 300km kljuk.

bim bam bom…

Ne se hecat. Hehe. Danes. Porcija od 520km Tudi cez Tonale in Mendolo. Zdaj spim v Livignu, jutri Stelvio. Morda Resia, morda Umbrial-Fluela-Davos. Nekje tud 35°C. Na 2000mnm pa diham na skrge.

Par dni nazaj podoben krog, ampak iz T'mina skozi Baško grapo, Petrovo brdo, Sk. Loka, pa domov. Ja, Sella Carnizza je dozivetje, sploh ce srečaš francoza z avtodomom. V tisti bajti se pa še nisem ustavil. Zadnjic je bila polna....

150km TET-a od Logatca do Kočevja prvi dan, naslednji dan pa ADV trening pri Mozelj-u z ekipo ADV spirit. Priporočam vsem, ki jih tovrstna vožnja zanima in bi radi izpilili svoje znanje. Roman Bale, Tomaž Kotarc in Andrej Črnkovič so pravi deci, ki te naučijo osnov in naprednih tehnik, ki ti pridejo prav v vsaki situaciji. Res fenomenalen dan.

Ker ne razmišljam emocionalno. Kot uporabniku motorja in ne showman-u me zanima uprabnost. Za uživanje si omislim žensko. Kitajec, ki ni kitajski gs...z njim se ne hvalim, se ne obnašam, kot da sem več kot vsi ostali, nisem podcenjevalen in ne živim v nenehnem strahu kdaj in kaj bo crknilo in koliko me bo to stalo. In ker sem se ravno vrnil iz 1470km. poti po bližnjem Balkanu...Kitajc ni noben presežek....je pa odličen za odpeljane poti, z izdatno mero namensko grdega upravljanja z motorjem, mojo težo (110kg.) in izdatnim tovorom (20kg. namenoma kot test), porabo med 2.9 in 3.4 L/100km. Sedenje zaradi moje višine, česar sem se najbolj "bal" se je izkazalo presenetljivo udobno...(na vsak način boljše kot na Tenerejki), zato zaradi same vožnje ni bilo utrujenosti (je pa zato skrbela vročina...ki pa je ista ne glede na proizvajalca in tip motorja). Iz motorja ni odpadel (na razočaranost hejterjev) noben vijak (sem doma preveril). Edina večja razlika je ta, da kitajčka nisem toliko peljal po makadamih, razlog pa ni v motorju temveč v neprimernih pnevmatikah (Metzeler tourance), ki jih kitajci natikajo na "polizdelke". Za mojo uporabo (in to je edino merilo, ki ga upoštevam pri izbiri motorja, ker se mi gladko je**, kaj si mislijo drugi), je ta motor boljša izbira kot Tenerejka (ki je, da ne bo pomote bila zelo v redu motor in sem vesel, da sem si jo lastil kot prvi motor). Izjemno vodljiv, odpušča veliko napak neizkušnim in glede na obremenitev (moja teža+teža potovalne opreme in klasičen a brez presežkov agregat), spoštljivo odzivnost. Ima pa ta motor (kitajček) en relativno resen feler in sicer zelo slabo mapo za vožnjo pri počasni vožnji, ki zahteva natančnost. Motorja, ko spustiš sklopko, v prvi ali drugi brez nenehne uporabe sklopke zelo počasi sploh ni možno voziti, ker ima ubijalsko kompresijo in te nenehno "nacukava". Bomo videl ali se da kaj urediti na servisu z mapami. Res je to zgolj 1% uporabe motorja, ampak primerjalno z Tenerejko pri njej tega ni bilo, kar pa daje legitimnost mojemu mnenju, da kitajček NI kitajski gs, ker na gs-ih (po lažnih izjavah lastnikov) ni NIČ narobe in je vse popolno. In ko kupuješ motor glede na svojo uporabo in ne za razkazovanje, razumno in ne emocionalno...potem ne brskaš po oglasih drugih motorjev v katerih iščeš opravičilo in tolažbo za svoje prenapihnjene in nepotrebne nakupe, predvsem pa ne vem zakaj bi gledal motor kot finančno naložbo in izračunaval njegovo izgubo... Osebno sem v časih, ko se mnogi temu smejali in kupovali nerazumno drage motorje, raje vlagal v kripto. Njihovi motorji so danes stari z veliko izgubo vrednosti, jaz imam pa dovolj za kupe takšnih motorjev, ampak sem raje vložil v sebe in šel veliko let preden je to mogoče v "penzijo"...si kupil kitajčka in uživam življenje....ki mimogrede ni večno...za nikogar. Kdo je torej bolje investiral? Nekateri kupimo motor, kot sredstvo za premikanje z dodatkom vetra in hrupa, kadar potujemo z namenom doseganja različnih ciljev po svoji izbiri in časovnici. Za ostale oblike so na voljo turistične agencije. Pljuvanje in iskanje "napak" pri drugih je samo skrivalnica lastnih problemov in frustracij.

Prokoško update. Ni še. Asfaltirajo po 30 metrov na dan. Track 2 dni nazaj Detalji Policaj ne pusti naprej, ker asfaltirajo. Tud € ne pomagajo. Za hardendure probal 100 m pa sem raje obrnil dokler se je še dalo. Predomislek. V Tovarištu videl ob garaži krosovca in vprašal kako do Prokoškega. Pa mi je tole pot predlagal. On že ve. Lokalc na krosu. Prišel do strmega klanca s skalami 10-20 cm na poti. Z mojim ni teorije. Obrnil komaj. Nazaj in spust. Tudi SPUST zelo težak(za mene in Hypota). Do puščice je šlo. Potem nazaj. Komaj obrnil. K sreči lahko motor zadaj znižam in je bilo lažje. Napake, al pa tudi ne. V neznano je kul, samo ne sam. Motor natankal do vrha. Ja se spomnil šele ko sem plačal. 30 litrov tank to je 20 litrov preveč. Marsikdo bi tudi z Hypotom odpeljal. Meni je tudi časa zmanjkovalo. Živ, zdrav, zmatran enako tudi Hypo. Drugič po asfaltu. Bo nekje do 2037 pomoje. Predomislek je pametna reč.

Gozdičkanje 😛

Postojna-Žaga-Učja-Rezija-Kluže-Nevejsko sedlo-Rajblsko jezero-Bc-Kobarid-MnaS-Idrija-Postojna. Jezero je idealne temperature. Ceste presenetljivo pretocne, crpalke v Kanalu, Kobaridu in MnaS zaprte, v Bovcu in Tolminu bi bil 37 v cakalni vrsti. Popizditis. Preklopim v economy mode in tankam v Idriji. Od Bovca do doma je kuhalo za 4 michelinke. Sella Carnizza je vedno dozivetje. Pavzica v Baiti Boton d’oro je obvezna. Signala ni nobenega. Krčmar tud radia ne užge, poslusas samo naravo, par ljudi in res redko kako vozilo. Bjutiful. https://maps.app.goo.gl/S7qGCa3u6rLzqsi26

Včerajšnja iz Nockalm Panoramske ceste. Vrhunsko, vsega skupaj 489km prevoženih. Ogromno ovinkov, lepa cesta. Priporočam 😇

Velebit 🥰❤️

Malo šel po dolgem času... Kjer sem, vse po starem...omejitev 50, vozim 80, obvezno me prehiteva Golf dvojkica...takoj po prehitevanju spusti na 70km/h. Ko najlepše ležeš v ovinku je na sredini sfrezana luknja 50x80 cm globine 10cm....neoznačena seveda. Pa vsi vici o domorodcih so resnični.. Osnovna šola mešana...ni razlik, ni rasizma. Vsi zeleni...temno zeleni so na levi strani, svetlo zeleni na desni... Če me spomin ne vara...so pozabili eno nulo...

Včeraj je bil en tak prelomen dan Za obmesečnico izpita je bila močna želja po makadamu. Štartala sem iz Areha (Pohorje) do Pokljuke in nazaj. Nekih 100 km. Nenormalno sem uživala.... edino, zdaj razumem, zakaj mi je kolega rekel februarja, da naj grem v fitnes, če želim stran od asfalta 🤷‍♀️ (valda, nisem šla).... Danes kar čutim vse. Dvakrat sem odletela... prvič, ker sem se ustavila in nisem preverila, če imam tla pod nogami in na levi strani nisem imela in sem se samo prekucnila. Ta drugič pa sem mogla na hitro zbremzati, res me je metalo, ampak sem se obdržala na motorju... na koncu, tik, preden bi se ustavila, sem pa sprednjo bremzo stisnila in me je samo fuknilo v jarek 🤣🤣🤦‍♀️ Ampak sem OK, Thor je tudi Ok.... No, danes me malo mišice bolijo, ampak to pomoje ni od padcev.

Lepo Slovenijo imamo 👍

Vtiskam budale od avtodomov, mečkače po jadranski in prehitevanje avtomobilov v škarje, še dobro da lahko grem mal po makedamu ob cesti 🤣

S5

En tak lep vtis...

Jp. Malo nazaj malo zdaj. 1. Maj Madžarska 3 dni samo. Tak slikat ne maram zato sam opis. Zanimivi kraji. Ob Balatonu lepo, a ko se odmakneš od večjih kraje vidiš en kup zapuščenih hiš. Ceste ravne samo v smeri po višini pa samo sredina ravna leva in desna stran pa kot valovi(mehak teren in se poseda). Vsi se vozijo po sredini in se ti odmaknejo ko prideš blizu-vsak na svojo stran. Ja sem vesel, da nimam kakega športaka. Dolgi hodi in nastavljivo vzmetenje je zakon. Pa do Gyor-a in domov. Po stranskih cestah kolikor se da. Dva motorja s sopotnicama, dobra družba in hrana. Tud tri dni je ok sam da se gre.

Pričetek EXPEDICIJE In sedaj.... still loading 🙃