Dvorana slavnih

Četrtek 18, petek 19 in sobota 20 april Hanoi in nato ... Zjutraj se po zajtrku odpraviva še enkrat v staro mestno jedro Hanoia. Parkirava v bližini train street in upava, da naju bosta motorja počakala, brez listkov o prekršku. Prepoved dostopa do železniških tračnic je uradno še vedno "v veljavi". V kolikor pa te kdo od lastnikov lokalov, ki se nahajajo ob tračnicah, povabi na pijačo, te varnostniki spustijo naprej. Sto let stare železniške proge, ki tečejo skozi srce starega mestnega jedra Hanoja, so zanimiva atrakcija za nas, popotnike. Ulica je tako ozka, da morajo vsi prebivalci poskrbeti za varnost svojih hišnih ljubljenčkov, vozil in stvari vsakič, ko mimo pelje vlak, hkrati pa ohraniti normalno vsakdanje življenje na obeh straneh proge. Ko se naveličava, se počasi odpraviva še v iskanje pošte, da oddava kartice in proti domu. Večer zaključiva v gostilni preko ceste. Preden vrneva motorje, sva jih še oprala v sosednji ulici. Res so bili izdatno "impregnirani" z blatom še iz Ha Gianga. Lokalnio pralci so nama za 40.000 VND (cca. 1,48€) oprali oba motorja in to zelo temeljito. Predava motorje, se posloviva in se peš odpraviva po bližnji okolici okrog jezera. Prav huda kaskaderja pa tudi nisva bila, zato raje odideva na bolj hladno lokacijo . Še zadnjič prespiva v najetem studiu. Pakiranje nama ne vzame preveč časa. V tem sva že na ekspertni stopnji. Pri "sosedih" počakava na prihod Graba in si privoščiva še zadnjega Saigona. Šofer je točen in že naju pelje na letališče. Še zadnjič se zapeljeva čez most Nhật Tân in mestu pomahava v slovo. Do naslednjič ... Greva v mesto! Start iz dnevne sobe... Hmm, prepoved? Za naju ne velja, saj ne razumeva kaj piše. Tile "varnostniki" naju kmalu obrnejo. Ampak se ne dava. Uspelo! Zanimiva dekoracija. Nekam znana figurica... Kjub kaosu v prometu, očitno tudi tukaj veljajo neka pravila. Tale jih je očitno kršila. Enkrat sem jaz v ospredju, ... enkrat pa @SuNa... Enostavno se moraš prepustiti toku prometa... Prodajalka cvetja ob cesti. Pošta, končno! Upava, da kartice pridejo v Slo. Lani niso ... Pizza ni slaba, mogoče bi bilo pa vseeno bolje kaj lokalnega. V petek preden vrneva najine konjičke, pa še v motopralnico, kjer poskrbijo da bodo čisti kot ob prevzemu... Tam čajčkajo vozniki taksijev in eden prikaže kako se napolni in kadi njihova značilna tobačna pipa. Po prevoženih 3800km vsi zadovoljni! No sedaj pa še malo peš po okolici... Tukaj stare stavbe dajejo prostor novejšim. Korenine so močnejše od betona. Še en "Eiffelov" stolp sva našla. Težko najdeš svoj motor, saj so vsi skoraj enaki. Vmes se najde tudi kak tak prestižen primerek... Sobota zadnji dan... nisem ravno govornik Čakanje na taksista v bljižni piceriji... Skozi mesto zapelje še skozi nekaj zanimivo okrašenih ulic... nato pa NASVIDENJE HANOI!... Nasvidenje Vietnam!... Že skoraj doma. Nekje nad južnim Balkanom...

Danes sem se zapeljal po avstijsko-štajerski vinski cesti. Do zdaj sem vedno vozil le en del in zato sem se odločil, da jo bom prevozil okrog in počez. Res čudovite ceste, predvsem glavna je lepo široka in kar hitra. Stranske so ožje, ker greš bolj počasi lahko uživaš v razgledu.😄 Nazaj grede sem se želel zapeljati še mimo cerkve sv. Urbana, vendar me je že takoj v dolini zmotila tabla: GOZDNA CESTA (Uporaba na lastno odgovornost). Ja če je cesta, nekam vodi…in me je vodila v vedno večji drek😅 Sem pa stestiral nove gume in so me kar presenetile, tudi v blatu se še kar obnesejo(vsaj zdaj, ko so nove). Sem pa po napornem odseku bil nagrajen s čudovito sceno.🙂 P.S.: Sam mu paše bit umazan😅

KGB foto postavljen na Jadranki

ADV Spirit dogodki so namenjeni tudi za oldimerje po duši ali v prometnem dovoljenju. Povprečna starost udeležencev v Istri je bila blizu 50 let. Imamo 3 različne trase po težavnosti, dolžini na vsakem eventu. 4 vodiči vodijo vsak posamezno manjšo grupo in vodiči se prilagodijo vsaki težavnostni skupini posebej, tako da je vsak strah odveč. Na naslednjem vikend Adventure campu KOLPA bomo kar 2x na zasebnem poligonu, kjer so vaje izvajane v varnem in kontroliranem okolju. Poligon je noro dober in zabaven in omogoča neomejeno možnosti za vsakega udeleženca. Naslednji event bo še boljši! Nepozabna avantura zagarantirana!

it's alive

Najprej sm vtisnu mal prahu in potem še eno kavico 😆

Takole izgleda celotna pot, ki sva jo prevozila po Vietnamu združena v eno datoteko. 3800km se je nabralo.

Evo ga

...

Naj poizkusim ponovno. Agregat: Z eno besedo odličen. Navora za izvoz, ze pri nizkih vrtljajih, kar ni ravno samoumevno pri linijskih stirivaljnikih. Poraba zmerna, 5.5l/100km. Ker je stirivaljnik ni cutiti vibracij, kot pri recimo dvo ali celo enovaljnikih. Menjalnik: Zelo natancen, rocica menjalnika toga in daje dober obcutek pri menjavanju prestav. V kombinaciji s QS ni nobene potrebe po uporabi sklopke. Tudi autoblipper dela odlicno. Vzmetenje: Odlično aktivno vzmetenje, zelo dobro zaznava neravnine na voziscu in preklopi v najudobnejsi nacin hitro in brez voznikovega posredovanja. Veliko razlicnih nastavitev od avtomatskega preloada zadaj, do uporabniskih nastavitev, ki vsakomur omogocajo da si nastavi po svojih zeljah. Ergonomija: Sedez je odlicen, po 500km s samo eno kratko pavzo ne vidim potrebe po menjavi za komfort sedez. Visina stopalk je za mojo visino optimalna in so tudi dovolj visoko da ne grabi po tleh. So tudi gumijaste za se boljse udobje. Krmilo je vpeto v gumijaste elemente v krizu za blazenje vibracij in ravno prave širine za večino voznikov. Pelje se zelo lahkotno, hitro spreminjanje smeri mu ni tuje in kar vabi na cimbolj zavite ceste. Zavore so odlične brembo spredaj in nissin zadaj. Vetrna zascita je za ta razred vrhunska. (tako nekako gredo opisi lastnikov na forumih in FB, pa tudi ostali "reviewerji" niso dosti boljsi)

Priprave so resna stvar. Nic nas ne sme presenetit. Mal postrani gledam to sneženje, ampak petek je se dalec.

.

...mejduš...si pa lih tko napisal, kot da si imel v naprej dogovorjeno poroko...in pol se s prjatli v gostilni pogovarjal, da žena pije, ko smuk...če ji kej rečeš, vibrira, ko hoferjev kompresor, si mislu, da je suha, pa je debela ko nilski konj...kuhat zna..ampak samo mulo, pegalat tudi zna...ampak tebe, ne cunje...zna prati možgane, ne perilo....ko ji omeniš sex, ona dobi ivje po hrbtu, ti pa, če imaš srečo, samo šamar... ...ampak si vseeno zadovoljen z njo...💪🤪😁

kufri bi drsali v ovinku

Fajn je...

Sreda 17.4 Bac Giang - Hanoi Že nekaj dni zapored ponoči dežuje. Na najino srečo se zjutraj vreme izboljša, da lahko kreneva dalje brez dežne opreme. Najina pot že nekaj dni nakazuje, da zaključujeva krog. Ja, danes se vrneva na izhodiščno lokcijo. Ko zapustiva mesto, se le za kratek čas zapeljeva mimo zadnjih vasic in zelenih riževih polj. Desna roka na plinu je kot tempomat nastavljena na malo več ko 40 km na uro. Naj traja! Kmalu zelenje zamenjajo betonske zgradbe in široke ceste. Menda so vpadnice v Hanoi znane po prometu, ki ni najbolj prijazen do malih udeležencev. Nama se ni zdelo tako pretirano hudo, kot to opisujejo nekateri popotniki. Mogoče pa zato, ker sva tu že ceel mesec in sva se privadila na njihov način vožnje. Ko še zadnjič odloživa kovčke z motorjev, se zapeljeva po Hanoiu in doživiva še enkrat vožnjo skozi mestni utrip. To noč sta imela motorja pisano druščino. Seveda pod budnim očesom v parkirni hiši pod hotelom. Zapuščava mesto Bac Giang po še vedno vlažnih ulicah... Domačini že pripravljajo svoje pridelke in izdelke naprodaj. Vietnamska državna banka. Nekaj sva brala o smrtni kazni , ki jo še vedno izvajajo.... Pustimo politiko in denar. Skozi drevored, če nebi bilo polno smeti, bi bilo prav lepo... Kar precej tovornega prometa. Ja s tem strašijo takšne kot mi2. Ampak, mi se smrti ne bojimo... Prva označba za letališče. Sedaj sva pa res blizu cilja... Bom ponovil. Ko misliš, da si videl že vse možne tovore na motorjih. Vse širše ceste in vse več voznih pasov... In pozdravni slavolok mesta Hanoi. Glede na velikost mesta ni nek presežek... Most Chuong Duong, prečkava Rdečo reko. Kar nekaj časa traja, da ga prečkaš... Prvi nebotičniki, katerim se približujeva. Skoraj že na "domači lokaciji". Parkirava v že znani "dnevni sobi". In na zasluženo pivo. Po zadnji daljši etapi po Vietnamu... Seveda prometa skozi Hanoi nisva imela dovolj. Zato se še malo zapodiva v gužvo... in odpraviva iskat še kakšno zanimivost... Skozi ozke ulice ... ... prispeva do razbitine bombnika B52. Ostanke so pustili sredi jezerca v mestu, kjer je strmoglavil med vojno. Zgodovinska relikvija Hanoia. Ponosni so na to da so ga sestrelili... Še skozi gost promet na drugi konec, v sosesko Old Quarter. Kjer se ustaviva tudi v izposojevalnici motornih koles, kjer sva lani najela motorje. Dokaz, da sva bila tu, je še vedno prisoten na njihovi mizi. Ogled mesta na malo drugačen način. Keramična mozaična poslikava, ki se nahaja v okrožju Hoan Kiem. Pot nazaj nama OSMAND izračuna po ozkih ulicah. Osebni avto tu nima kaj početi, no zatakne se z lahkoto. Thuy Khue jezero sredi mesta... Sprehajalna pot vodi verjetno dobršen del okoli jezera. Vendar jo tudi na motociklih precej uporabljajo...

. ... za bajto vtiskujem vtiske ps. .... pa mimgrede še namest ptujskih kurentov mal zimo odganjam

Juhuhuhuuu....sej so učer rekl, da je dan zemle al kva že........

Status: tudi naročen.

moderne pravljice

Mal je treba oči pripret

Mislim, da si nov dvovaljni sports tourer zasluži svoj kotiček na forumu. Nov Stelvio poganja vodno hlajen, 1042cc, 8v, V100 prečni V-twin motor, torej enak agregat, kot ga ima Moto Guzzi V100 Mandello. Za prenos služi kardan, je vodno hlajen, cevi in glave so zasukane navzdol za 90° in nagnjene naprej za približno 5°, tako da izpuh izhaja navzdol, ne naprej, dovodi pa sedijo na vrhu glave, ki se napaja iz zračne škatle pod rezervoarjem. Tako izpušna cev je bolj ravna, dovod je usmerjen navzdol, da več prostora za voznikova kolena, zračna škatla pod rezervoarjem pa zniža težišče. Posledično ima že v originalo izjemno lep zvok, kar mu še dodatno dvigne karakter. Razvije 115KM pri 8.700 vrtljajih na minuto in največji navor 105 Nm pri 6.750 vrtljajih na minuto. 19-palčno prepleteno sprednje kolo s pnevmatiko brez zračnice in zavorni sistem Brembo zagotavljata več dinamičnega nadzora nad vožnjo, maksimalno udobje in večji oprijem na manj konvencionalnih cestah. Vzmetenje je opremljeno s prednjim vilicami s 46-milimetrskimi hidravličnimi podaljški in prednapetimi stojali, enojnim blažilnikom z oddaljenim prednapenjanjem vzmeti in hodom 170 mm, kar omogoča motorju hitro prilagajanje potovanjem s sopotnikom na krovu. Trenutno ga dobite v dveh barvah in različicah. Standardnega in s paketom PFF, ki vsebuje FCW (prednji senzor za preprečitev naleta), sistem BLIS (pomoč pri mrtvem kotu), sistem LCA lane assist (sistem za ohranjanje voznega pasu). Dodatna oprema PFF ponuja tudi možnost radarski tempomat z doplačilom 200€. Cena za osnovni model je 16.500€, z dodatno opremo 17.300€. Levo Giallo savana (PFF), desno Nero vulcano (standard): Video: Unboxing: Status: naročen 😎

Cez tedn ne bo casa, pa se danes ogrevam za naslednji vikend, da me sardi ne zasacijo cist nepripravlenga.

Tale taljanski portalček sem odkril. Ista nastanitev preko bookinga je bila 15€/noč dražja. https://www.bed-and-breakfast.it/en/region/sardinia

Otvoeitev moto sezone v ASu Predsednica Ducati kluba Slovenije in dva provokatorja😁 Vreme ni bilo naklonjeno druzenju zunaj....tko, da me je pa teta Frida resla, da sem se posladkal 👌 Dobr, da se priblizuje poletje, sem lah se pol zenine tortice konzumiral 😋 Jah clovek si mora posladkat zivljenje 👍

Povsod je lepo, najlepše pa ukul bajte 😁

.

. ... niti ne vem točn, kaj je to ... ampak sam da diši po joškah .. pa mi je že všeč

Nemoooj majstore. Ne tako govort. Danes je suha vaja, v petek Capica lovi trajekt! Lani ob takem casu sm mel strahov in paranoj polno skledo. Letos jih nism mel. Do zdej 😀

Ljubezen je, ko si žena zaželi najboljše tortice v Sloveniji...jo Buši pelje u Loko v Unikatno slaščičarstvo...pa k sosed na kufe... https://m.facebook.com/unikatnoslascicarstvo

1.000km update. Agregat: Nekje med 5 in 6k rpm vse vibrira, v ogledalih ne vidim nic. Na tacki pa tudi cutim mravljince. Navor je ok za stirivaljnika, sicer je pa svoh v nizjih vrtljajih. Znacilnost I4 motorjev pac. Zre ko svinja, 5.5l/100km (duke 890R 4,2l, Tracer 900 4,5l). Menjalnik: Trd, ampak tocen. QS je opevan, pa ni glih ne vem kaj no. Isto kot na Duke 890R, sprejemljivo, ampak dalec od tega kako dela na 690 enduro R. (sem ga sam spimpal). Vzmetenje: Zadnja vzmet je presvoh, spredaj tudi, ampak to dobro skriva z elektroniko, ker ob zaviranju zapre ventil v vilicah. Ergonomija: Sedez je ozek in ni prave oblike, zato je povrsina na kateri dejansko sedis ozka in natiska. Presenetljivo je bil sedez na Duke 890R zelo udoben. Tacke so previsoko in prenizko hkrati, mogoce bi bile lahko malo bolj nazaj. Previsoko zato, ker imam precej skrcene noge v kolenu, prenizke pa zato, ker drgne po tleh ze pri normalni voznji. Pa se gumijaste so zaradi boljsega udobja, ampak ne pomaga. Vibracije pridejo skozi. Krmilo se precej premika naprej/nazaj, ker je vpeto v gumah, zaradi vibracij, ampak ne pomaga niti pri vibracijah niti obcutku na krmilu. Preozko je tudi. Teza se mu kar pozna pri hitri menjavi smeri. Prednja zavora je zanic, kot bi stiskal viledo za posodo pomivat. Zadnja je ok. Sipca je slaba, zrak nabija v celado pri najnizji nastavitvi, pri najvisji se vrtinci okoli celade. Dober moped drgac, sem zadovoljen.

Itak, večjo vsoto gotovine dobiš z delom na črno ali, če posluješ s SD ali SDS. 🤔😂🤣😇